Ob konfliktih med državljani in policisti: Apel k umirjanju strasti in spoštljivosti na obeh straneh

dr. Andraž Teršek
11

Tako, kot se policisti ne smejo nedostojno vesti do ljudi, se tudi ljudje ne smejo nedostojno vesti do policistov. Postavljeno mi je bilo vprašanje, oziroma, naslovljen sem bil s prošnjo, da pojasnim pravni okvir ekscesa, ki se je v četrtek, 18. maja 2020, zgodil med določenimi državljani in policisti, v določenem kraju in določenem kontekstu. Bistveni stavek vprašanja se je glasil: »Kaj pa tedaj, ko državljani s prostaškimi besedami žalijo policiste, jih zmerjajo, nagovarjajo s surovimi in zelo žaljivimi besedami, psovkami?«

Kazenski zakonik vsebuje člen o kaznivem dejanju »razžalitve.« Pravi takole: “Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev. / Če je dejanje … storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. / Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. / Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali kazen odpustiti”

Drugi člen k temu dodaja: »Če je bil storilec kaznivega dejanja iz členov 169 do 173 tega zakonika izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem oškodovanca ali se pred sodiščem opraviči oškodovancu, ali pred sodiščem prekliče tisto, kar je trdil ali raznašal, mu sme sodišče kazen odpustiti

Obstaja tudi malce poseben člen na to temo, ki pravi: “Kdor pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, se lahko poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo… / Kazen iz prejšnjega odstavka ne izključuje kazenske ali disciplinske odgovornosti. / Organ lahko kaznuje z denarno kaznijo … tudi tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku.

Takšno protipravno dejanje zaključuje člen z besedilom: “Denarno kazen za dejanje iz prvega odstavka 111. člena tega zakona  lahko izreče uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, za dejanja iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona  pa uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. / Zoper sklep o kazni je dovoljena pritožba. Pritožba zoper sklep o kazni zaradi motenja reda oziroma odstranitve z naroka ne zadrži izvršitve kazni.

Pregon za kaznivo dejanje razžalitve se začne na zasebno tožbo. V primeru, da je dejanje storjeno proti državnemu organu ali občinskemu ali pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem njune službe v tem organu, pa se pregon začne na predlog. Policisti, tudi redarji, so »uradne osebe«, ko opravljajo svoje delo.

Kazenski zakonik v 99. členu določa, kdo vse sodi med uradne osebe: poslanci in poslanke Državnega zbora, člani Državnega sveta in člani lokalnega ali pokrajinskega predstavniškega telesa; sodnice in sodniki ustavnega sodišča, sodniki in sodnice, sodniki in sodnice porotnice, državni tožilci in tožilke ali državni pravobranilec/ka; osebe, ki pri državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti ali pri drugi osebi javnega prava opravljajo uradne naloge ali imajo uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi; druge osebe, ki opravljajo posamezne uradne naloge na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi (javno pooblastilo) ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži; vojaške osebe, ki so kot take določene s posebnimi predpisi, kadar gre za posebna kazniva dejanja, pri katerih je navedena uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja zoper vojaško dolžnost; osebe, ki so v tuji državi in na kateri koli ravni opravljajo zakonodajno, izvršilno ali sodno nalogo oziroma drugo uradno dolžnost in po vsebini izpolnjujejo pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka; osebe, ki jim mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe in po vsebini izpolnjujejo pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka; osebe, ki pri mednarodnem sodišču opravljajo sodniško, tožilsko ali drugo uradno dolžnost ali nalogo.

Na temo te vrste protipravnih dejanj (razžalitev) se je nabralo kar nekaj sodb Vrhovnega in Upravnega sodišča. Tudi Ustavnega sodišča. O tem velja brati komentar kazenskega zakonika in komentar ustave.

Pomemben pa je tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru. Vsebuje člen o »nedostojnem vedenju« – kot prekršku: »Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan… »v drugih členih tega zakona, »se kaznuje z globo … / Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo …«

Zakon o pooblastilih in nalogah policije je temeljni pravni dokument za operativno delo policistk in policistov na terenu. Predstavniki tega, družbeno tako pomembnega poklica, njihovi nadrejeni in ljudje, ki opravljajo poklic izobraževanja in usposabljanja policistk in policistov, se dobro zavedajo, da so pojmi, kot so spoštovanje, sorazmernost pri izvajanju pristojnosti in odločnost temelj policijskega dela. Da je tako sem se imel priložnost tudi sam večkrat prepričati. Tako ob naključnem srečanju s policisti, v občasnih dopisovanjih s predstavniki policije, kot ob strokovnem obisku Policijske akademije. O tem smo se, med drugim, lahko prepričali tudi v času pandemije.

Na temelju lastnih izkušenj, izkušenj ljudi, s katerimi sem se pogovarjal ali so mi pisali, pa tudi iz pogovorov z nekaterimi policisti lahko sklenem, da so v času pandemije, ko je bilo njihovo delo na posebni preizkušnji, delo opravili odlično. Ta odličnost, prikazana tudi med protesti, dviguje spoštovanje ljudi do policije in stopnjo zaupanja ljudi. Tega splošnega vtisa ne morejo skvariti posamezni primeri neposrečenega ravnanja katerega od policistov na terenu. Ob tem tudi močno verjamem, da policija kot institucija ima voljo, znanje in metode, ki ji bodo omogočile, da bo tudi takšnih posameznih neposrečenosti vse manj.

A spoštljivost in dostojnost sta vedenjski značilnosti, ki se pričakujeta tudi od ljudi, od posameznikovega odnosa do policistk in policistov. Apeliram k umirjanju strasti. Pritiski in napadi na predstavnike policije, posamezni ali od organiziranih skupin ljudi, so zavržno početje. In nanje se mora premišljeno in učinkovito odzvati tudi zakonodajna oblast.

11 KOMENTARJI

    • Bojim se, da imamo dvojne zakone, ali pa, da isti zakon ne velja za vse enako.

      Če bi kdo vzklikal, namesto “Ubi Janšu, recimo: “Ubi Jankoviča, ali pa “Ubi Kučana”, ali pa “Ubi Bergantovo”, bi to TOŽILSTVO sigurno vzelo kot GROŽNJO, ki bi jo preganjali po uradni dolžnosti.

  1. Kontekst je tisto,kar levicav svojem spinu redno izpušča. Varda ni vzrok. Varda je posledica. Vaških straž/vard nimamo v urejenem,varnem,enakopravnem okolju. Kjer deluje pravna država, so državljani resnično enaki pred zakonom,meje varne, demokracija trdna in mediji korektni in raznoliki – vard ni. Državljani se ne samoorganizirajo,ker jim je morda dolgčas. Samoorganizirajo se,kjer država zataji. Ne enkrat,temveč dlje časa in na bistvenih področjih. Takrat državo nadomestijo državljani. In imajo prav. Pri Vardi ne smemo zdraviti posledic,temveč se moramo temeljito lotiti razlogov. Levica,ki je leta in leta načrtno spodkopavala prej naštete atribute dobre države je Vardina bot’rca.

  2. Spoštovanje se vedno pridobi le obojestransko. Spštljivo ravnanje uradnih oseb in spoštljivo obnašanje do uradnih oseb.
    Dober članek, strinjam pa se tudi z mojima predhodnikoma.

  3. K zaupanju v vladavino prava, enakost pred zakonom ter osebno in javno varnost v RS zagotovo ne prispeva dejstvo, da pristojna državna tožilka prezirljivo in nonšalantno zavrže primer dokumentirane grožnje s smrtjo znane fizične osebe drugi znani fizični osebi, češ da sovražna grožnja (še) ni razlog za kakršno koli uradno reagiranje pristojnih organov po uradni dolžnosti, prizadeti oz. “tarča” javno izrečene nasilne grožnje pa sam neposredno ni vložil ustreznega zahtevka za pravno varstvo.
    Torej bodo pristojni organi reagirali v skladu z zakonom – šele – tedaj, ko bo znani nasilnež svojo javno izrečeno grožnjo tudi zločinsko oz. “de facto” uresničil, se pravi, ko bo sam ali preko svojih likvidatorjev/justifikatorjev izvedel politični umor oz. atentat nad znano “tarčo” svoje javno izrečene in medijsko dokumentirane smrtne grožnje.
    Zelo “obetavno”; za državljane in državo, kjer velja taka (brez)pravna tožilska (državno-odvetniška) doktrina in še posebej taka (brez)pravna tožilska, policijska in sodna praksa.
    Zanimivo pa je, da v primeru družinskega nasilja učijo policijski, pravni in socialni strokovnjaki nekaj popolnoma drugega: ko nasilni partner prvič skuša s fizičnim ali psihičnim nasiljem prestrašiti in si z nadaljnjimi smrtnimi grožnjami podrediti partnerico in otroke, priporočajo – v skladu z nenehoma javno deklarirano ničelno stopnjo tolerance do vsakršnega nasilja! – takojšnjo prijavo takega nasilneža pristojnim organom, izreko preventivnega ukrepa nedovoljenega oz. prepovedanega približevanja nasilneža ogroženim osebam ali celo umik ogrožene osebe in morebitnih otrok v zavetje “varne hiše”.
    (Mimogrede: še en nesmisel oz. paradoksalno nepravičen ukrep “vladavine prava po slovensko”: namesto, da bi od potencialnih žrtev nasilja začasno odstranili, umaknili, izolirali primitivnega in brutalnega nasilneža, ki z grožnjami ter fizičnim in psihičnim nasiljem ogroža psiho in telo partnerice ter otrok, ter mu začasno odvzeli prostost oz. svobodo, po naši zakonodaji in ustaljeni praksi vzamejo svobodo z začasnim “azilom” v “varni hiši” nedolžnim žrtvam njegovih smrtnih groženj ter psihičnega in fizičnega nasilja. “Narobe svet”, ki je najbrž razumljiv in logičen le pravnim snovalcem ter pravnim in drugim operativcem oz. izvrševalcem naše vzorčne “narobe pravne države”!)

  4. Ostal bomm zvest samemu sebi in bom dejal, da vsebina gornje kolumne ni nič posebnega in da je tudi avtor dr. Andraž Teršek ostal zvest samemu sebi.

    Prebrali smo lahko, kako verbalne delikte obravnava pozitivna zakonodaja in pa obilico moraliziranja.

    Policija bo največ storila za narod, če bo po enakih vatlih odločno, zakonito in strokovno ukrepala zoper vse, ki kršijo družbena pravila.

    Ne vem, če najdete na svetu kako demokratično državo, veliko bolj demokratično od naše, kjer policisti ne bi ukrepali, če norec, na kakršnih levica gradi svoj volilni uspeh, grozi in poziva k uboju predsednika vlade, predsednika države ali kralja oziroma kogarkoli.

    Policija bi moral prumitivca iz Posavja aretirati, odstraniti s prizorišča in ga predlagati v prekrškovni oziroma kazenski postopek.

    V takih primerih ni mesta za filozofiranje in moraliziranje, saj je pravo, četudi se komu zdi, da ni, toliko eksaktna veda, da lahko s pravnimi pravili obravnava in zaključi vsak družbeno nevaren incident.

  5. Varde nastajajo zato, ker je država zatajila pri zaščiti državljanov, vsaj ob mejah. To izhaja iz vaških straž. Naredite red na mejah, pa tudi varde ne bodo potrebne.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime