Ob konfliktih med državljani in policisti: Apel k umirjanju strasti in spoštljivosti na obeh straneh

Tako, kot se policisti ne smejo nedostojno vesti do ljudi, se tudi ljudje ne smejo nedostojno vesti do policistov. Postavljeno mi je bilo vprašanje, oziroma, naslovljen sem bil s prošnjo, da pojasnim pravni okvir ekscesa, ki se je v četrtek, 18. maja 2020, zgodil med določenimi državljani in policisti, v določenem kraju in določenem kontekstu. Bistveni stavek vprašanja se je glasil: »Kaj pa tedaj, ko državljani s prostaškimi besedami žalijo policiste, jih zmerjajo, nagovarjajo s surovimi in zelo žaljivimi besedami, psovkami?«

Kazenski zakonik vsebuje člen o kaznivem dejanju »razžalitve.« Pravi takole: “Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev. / Če je dejanje … storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. / Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. / Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali kazen odpustiti”

Drugi člen k temu dodaja: »Če je bil storilec kaznivega dejanja iz členov 169 do 173 tega zakonika izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem oškodovanca ali se pred sodiščem opraviči oškodovancu, ali pred sodiščem prekliče tisto, kar je trdil ali raznašal, mu sme sodišče kazen odpustiti.«

Obstaja tudi malce poseben člen na to temo, ki pravi: “Kdor pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, se lahko poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo… / Kazen iz prejšnjega odstavka ne izključuje kazenske ali disciplinske odgovornosti. / Organ lahko kaznuje z denarno kaznijo … tudi tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku.”

Takšno protipravno dejanje zaključuje člen z besedilom: “Denarno kazen za dejanje iz prvega odstavka 111. člena tega zakona  lahko izreče uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, za dejanja iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona  pa uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. / Zoper sklep o kazni je dovoljena pritožba. Pritožba zoper sklep o kazni zaradi motenja reda oziroma odstranitve z naroka ne zadrži izvršitve kazni.”

Pregon za kaznivo dejanje razžalitve se začne na zasebno tožbo. V primeru, da je dejanje storjeno proti državnemu organu ali občinskemu ali pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem njune službe v tem organu, pa se pregon začne na predlog. Policisti, tudi redarji, so »uradne osebe«, ko opravljajo svoje delo.

Kazenski zakonik v 99. členu določa, kdo vse sodi med uradne osebe: poslanci in poslanke Državnega zbora, člani Državnega sveta in člani lokalnega ali pokrajinskega predstavniškega telesa; sodnice in sodniki ustavnega sodišča, sodniki in sodnice, sodniki in sodnice porotnice, državni tožilci in tožilke ali državni pravobranilec/ka; osebe, ki pri državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti ali pri drugi osebi javnega prava opravljajo uradne naloge ali imajo uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi; druge osebe, ki opravljajo posamezne uradne naloge na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi (javno pooblastilo) ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži; vojaške osebe, ki so kot take določene s posebnimi predpisi, kadar gre za posebna kazniva dejanja, pri katerih je navedena uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja zoper vojaško dolžnost; osebe, ki so v tuji državi in na kateri koli ravni opravljajo zakonodajno, izvršilno ali sodno nalogo oziroma drugo uradno dolžnost in po vsebini izpolnjujejo pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka; osebe, ki jim mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe in po vsebini izpolnjujejo pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka; osebe, ki pri mednarodnem sodišču opravljajo sodniško, tožilsko ali drugo uradno dolžnost ali nalogo.

Na temo te vrste protipravnih dejanj (razžalitev) se je nabralo kar nekaj sodb Vrhovnega in Upravnega sodišča. Tudi Ustavnega sodišča. O tem velja brati komentar kazenskega zakonika in komentar ustave.

Pomemben pa je tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru. Vsebuje člen o »nedostojnem vedenju« – kot prekršku: »Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan… »v drugih členih tega zakona, »se kaznuje z globo … / Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo …«

Zakon o pooblastilih in nalogah policije je temeljni pravni dokument za operativno delo policistk in policistov na terenu. Predstavniki tega, družbeno tako pomembnega poklica, njihovi nadrejeni in ljudje, ki opravljajo poklic izobraževanja in usposabljanja policistk in policistov, se dobro zavedajo, da so pojmi, kot so spoštovanje, sorazmernost pri izvajanju pristojnosti in odločnost temelj policijskega dela. Da je tako sem se imel priložnost tudi sam večkrat prepričati. Tako ob naključnem srečanju s policisti, v občasnih dopisovanjih s predstavniki policije, kot ob strokovnem obisku Policijske akademije. O tem smo se, med drugim, lahko prepričali tudi v času pandemije.

Na temelju lastnih izkušenj, izkušenj ljudi, s katerimi sem se pogovarjal ali so mi pisali, pa tudi iz pogovorov z nekaterimi policisti lahko sklenem, da so v času pandemije, ko je bilo njihovo delo na posebni preizkušnji, delo opravili odlično. Ta odličnost, prikazana tudi med protesti, dviguje spoštovanje ljudi do policije in stopnjo zaupanja ljudi. Tega splošnega vtisa ne morejo skvariti posamezni primeri neposrečenega ravnanja katerega od policistov na terenu. Ob tem tudi močno verjamem, da policija kot institucija ima voljo, znanje in metode, ki ji bodo omogočile, da bo tudi takšnih posameznih neposrečenosti vse manj.

A spoštljivost in dostojnost sta vedenjski značilnosti, ki se pričakujeta tudi od ljudi, od posameznikovega odnosa do policistk in policistov. Apeliram k umirjanju strasti. Pritiski in napadi na predstavnike policije, posamezni ali od organiziranih skupin ljudi, so zavržno početje. In nanje se mora premišljeno in učinkovito odzvati tudi zakonodajna oblast.