Davčna razbremenitev regresa: majhen korak za vlado, a prevelik za Levico
Državni zbor je na današnji seji sprejel predlog Ministrstva za finance za davčno razbremenitev regresa za letni dopust do višine povprečne bruto plače, prav tako pa se do te vsote ne bo štel v dohodnino.
Finančni minister dr. Andrej Bertoncelj je napovedal, da je to prvi korak k znižanju obremenitve dela, kar pričakujejo tudi v opozicijskih SDS in NSi.
Predloga po nižji obdavčitvi regresa za zaposlena danes niso podprli edino v Levici, kjer do davčnih odpustkov zadržani. "Imamo preveč nezadoščenih družbenih potreb," je napodporo svoje stranke davčni razbremenitvi pojasnil njen koordinator Luka Mesec.
V obrazložitvi predloga je minister Bertoncelj poudaril, da je današnji predlog "prvi korak" v smeri v smeri ukrepov, ki bodo na splošni ravni razbremenili dohodke iz dela in jih vlada namerava izvesti še to leto.
Razlog zanje je po Bertonceljevih besedah neugodna struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela. "Ocenjuje se namreč, da je ravno obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na konkurenčnost," je dejal ter dodal, da se vlada zaveda, da mora za povečanje odpornosti gospodarstva še naprej prednostno slediti ciljem zagotavljanja predvidljivega, preprostega in stabilnega poslovnega okolja.
Sto odstotna oprostitev vseh dajatev na regres, torej socialnih prispevkov in dohodnine do višine povprečne plače zaposlenih, bo veljala od 1. januarja letos, kar pomeni, da bo država davke in prispevke na morebiti že izplačan regres delodajalcem vrnila.
Večina poslancev je prvi vladni ukrep davčne razbremenitve pozdravila. A predvsem v opozicijskih SNS, SDS in NSi so opozorili, da pri razbremenitvi regresa ne gre za razbremenitev obdavčitve prihodkov iz dela, ker gre za bonus, namenjen za dopust delavcem. Zato ga tudi ne moremo razumeti kot sistemski ukrep.
"V Levici ves čas poudarjamo, da smo zadržani do davčnih odpustkov, kakršne so dohodninske razbremenitve. Imamo preveč nezadoščenih družbenih potreb," pa je stališče poslancev te radikalne leve stranke pojasnil njen koordinator Luka Mesec.
Pri tem je naštel visoke najemnine v Ljubljani, za kar država ne naredi nič, po njegovih besedah prav tako ni sredstev za stanovanjsko politiko, premalo je sredstev za znanost in za film.
Pri predlogu jih moti, da so davčno razbremenjeni vsi, ne samo nižji in srednji sloj. "Delavec bo dobil 160 evrov odpustka, je pa še vedno problem, da bo menedžer na drugi strani dobil 500 evrov odpustka," je to karikiral.
Zato razbremenitve ne podpirajo in upajo, da bo vlada v bodoče predlagala "čim manj nesmiselnih davčnih odpustkov in čim več pametnih razvojnih projektov, ki so ključni za razvoj te države."
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Finančni minister dr. Andrej Bertoncelj je napovedal, da je to prvi korak k znižanju obremenitve dela, kar pričakujejo tudi v opozicijskih SDS in NSi.
Predloga po nižji obdavčitvi regresa za zaposlena danes niso podprli edino v Levici, kjer do davčnih odpustkov zadržani. "Imamo preveč nezadoščenih družbenih potreb," je napodporo svoje stranke davčni razbremenitvi pojasnil njen koordinator Luka Mesec.
V obrazložitvi predloga je minister Bertoncelj poudaril, da je današnji predlog "prvi korak" v smeri v smeri ukrepov, ki bodo na splošni ravni razbremenili dohodke iz dela in jih vlada namerava izvesti še to leto.
Razlog zanje je po Bertonceljevih besedah neugodna struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela. "Ocenjuje se namreč, da je ravno obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na konkurenčnost," je dejal ter dodal, da se vlada zaveda, da mora za povečanje odpornosti gospodarstva še naprej prednostno slediti ciljem zagotavljanja predvidljivega, preprostega in stabilnega poslovnega okolja.
Sto odstotna oprostitev vseh dajatev na regres, torej socialnih prispevkov in dohodnine do višine povprečne plače zaposlenih, bo veljala od 1. januarja letos, kar pomeni, da bo država davke in prispevke na morebiti že izplačan regres delodajalcem vrnila.
Večina poslancev je prvi vladni ukrep davčne razbremenitve pozdravila. A predvsem v opozicijskih SNS, SDS in NSi so opozorili, da pri razbremenitvi regresa ne gre za razbremenitev obdavčitve prihodkov iz dela, ker gre za bonus, namenjen za dopust delavcem. Zato ga tudi ne moremo razumeti kot sistemski ukrep.
Mag. Karmen Furman, SDS: "To je razbremenitev regresa pa čeprav vsi dobro se zavedamo, da imamo v Sloveniji eno najvišjih obremenitev dela z davki in dohodnino v državah Evropske unije. Prispevki slovenskega delavca pa so in žal očitno na račun vaše Vlada ostajajo še naprej najvišji med državami članicami OECD."
Jožef Horvat, NSi: "Razbremenitev enkratnega letnega dodatka za dopust ni sistemski ukrep. V Novi Sloveniji si želimo, da bi v proceduro kmalu prišel tudi vladni sistemski način zmanjševanja dohodninske obremenitve v obliki povišanja splošne dohodninske olajšave ter znižanja najvišje dohodninske stopnje iz 50 % na vsaj 43 5, na kar je pet koalicijskih strank že pristalo v koalicijskih pogajanjih. Zaposleni, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, morajo namreč v Sloveniji še vedno za vsak zaslužen evro plačati največ davkov in prispevkov med vsemi državami OECD. Tam smo prvaki."
Jožef Horvat, NSi: "Razbremenitev enkratnega letnega dodatka za dopust ni sistemski ukrep. V Novi Sloveniji si želimo, da bi v proceduro kmalu prišel tudi vladni sistemski način zmanjševanja dohodninske obremenitve v obliki povišanja splošne dohodninske olajšave ter znižanja najvišje dohodninske stopnje iz 50 % na vsaj 43 5, na kar je pet koalicijskih strank že pristalo v koalicijskih pogajanjih. Zaposleni, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, morajo namreč v Sloveniji še vedno za vsak zaslužen evro plačati največ davkov in prispevkov med vsemi državami OECD. Tam smo prvaki."
Levica: NE dohodninskim razbremenitvam
"V Levici ves čas poudarjamo, da smo zadržani do davčnih odpustkov, kakršne so dohodninske razbremenitve. Imamo preveč nezadoščenih družbenih potreb," pa je stališče poslancev te radikalne leve stranke pojasnil njen koordinator Luka Mesec.
Pri tem je naštel visoke najemnine v Ljubljani, za kar država ne naredi nič, po njegovih besedah prav tako ni sredstev za stanovanjsko politiko, premalo je sredstev za znanost in za film.
Pri predlogu jih moti, da so davčno razbremenjeni vsi, ne samo nižji in srednji sloj. "Delavec bo dobil 160 evrov odpustka, je pa še vedno problem, da bo menedžer na drugi strani dobil 500 evrov odpustka," je to karikiral.
Zato razbremenitve ne podpirajo in upajo, da bo vlada v bodoče predlagala "čim manj nesmiselnih davčnih odpustkov in čim več pametnih razvojnih projektov, ki so ključni za razvoj te države."
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zadnje objave
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
Alojzij Pezdir
Mesečniki Levice pač vidijo svoje poslanstvo edino in samo v čim širši in čim pogostejši milostni delitvi proračunskih bonbončkov, za kar pa potrebujejo čim višje davke oz. čim bolj poln državni proračun.
Nadvse dobro Levici dene vloga samooklicanih "dobrotnikov", ki po svojih "nezmotljivih" kriterijih in merilih delijo miloščino domnevno socialno marginaliziranim in deprivilegiranim slojem prebivalstva.
Nikakor pa samooklicani "pravičniki" Levice nočejo dopustiti, da bi ob splošno nižjih davčnih obremenitvah vsi zaposleni dobili višje neto prihodke ter da bi delojemalci sami - neodvisno in svobodno - brez samooklicanih "dobrotnikov" - razpolagali s plodovi svojega dela.
V bistvu ideologi in politični zasvojenci Meščeve Levice še niso prišli dlje od stare in vulgarne politične ter socialne maksime: "Deli in vladaj!".
Se pravi; po eni strani in za najširšo javnost čim bolj pogosto in čim bolj glasno "deli" drobce socialne miloščine in po drugi strani ter čim bolj prikrito, tajno in skrivnostno "vladaj" oz. nekontrolirano nadziraj ter samopašno razpolagaj s celoto davkoplačevalskega denarja oz. državnega proračuna.
Zaradi želje po čim bolj popolni kontroli in čim bolj nekontroliranemu razpolaganju s proračunskimi prihodki države Levici prihodki od davkov nikoli ne bodo dovolj visoki in davčni vijak nikoli pretirano stisnjen. Več ko bodo imeli na razpolago davčnih prihodkov za delitev "miloščine", bolj se bodo medijsko samopromovirali ter samoopajali nad lastno uzurpacijo oblasti.
MEFISTO
Regres za letni dopust je namenjen za kritje stroškov letovanja v svetovnih turističnih biserih. Ker ga prevarano ljudstvo uporablja za kritje osnovnih življenjskih potreb, ga je treba nemudoma ukiniti, da se izognemo njegovi nenamenski uporabi.
helena_3
"je pa še vedno problem, da bo menedžer na drugi strani dobil 500 evrov odpustka,” je to karikiral."
Gospodič Lukec pač nikoli ne bo menedžer. Nima ne znanja ne "jajc" za to delo. Opletanje s floskulami mu gre bolje od rok.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.