Profesorja dr. Burger in dr. Lahovnik o vladnih davčnih ukrepih: nekaj potez v pravo smer, a javna poraba ostaja previsoka

Finančni minister dr. Andrej Bertoncelj je včeraj predstavil davčne ukrepe, s katerimi vlada nekoliko razbremenjuje obdavčitev dela predvsem srednjega sloja prebivalstva, po drugi strani pa dodatno obdavčuje prihodke iz kapitala.

Ugledna ekonomista in profesorja, dr. Anže Burger in dr. Matej Lahovnik, se strinjata, da gredo nekateri koraki vladnih davčnih ukrepov v pravo smer. A hkrati ostaja nedotaknjena zaskrbljujoče visoka javna poraba, katere racionalizacija bi bila bolj smotrna od odganjanja investitorjev z novimi obdavčitvami kapitala in prihodkov od dividend ter najemnin.

"Predlagane spremembe v obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb gredo v pravo smer, saj je Slovenija z enim najvišjih mejnih obdavčitev višje kvalificiranih zaposlenih na svetu trenutno nekonkurenčna za dejavnosti, ki so intenzivne v znanju in razvoju," je z nekaterimi rešitvami finančnega ministrstva zadovoljen profesor s Katedre za mednarodne odnose na FDV, dr. Anže Burger.

Po njegovem mnenju je škoda le, da se pri trenutno napovedanih ukrepih ogromno sredstev izgubi za neznatne spremembe neto dohodkov nižje plačanih, saj je tu Slovenija že davčno primerljiva ostalim razvitim državam.

Po prepričanju dr. Burgerja bi se razbremenitev morala v večji meri osredotočiti na trenutno previsoko obdavčene dohodkovne skupine, na primer z odpravo krizne 50 % mejne davčne stopnje. Slednja je tudi pri višjem pragu 80.000€ preveč progresivna.

"Nekateri ukrepi kot je davčna razbremenitev regresa in plačila poslovne uspešnosti in popravki meja dohodninskih razredov so zagotovo koraki v pravi smeri, ampak po drugi strani se dodatno obremenjuje kapital oziroma gospodarstvo," podobno razmišlja tudi profesor z Ekonomske fakultete, dr. Matej Lahovnik.

Slednje je po njegovih besedah posledica tega, da ni pripravljenosti za racionalizacijo javne porabe tako, da bi jo zmanjšali za 270 mio EUR, kot je predlagal fiskalni svet in kar bi bilo nujno glede na fiskalno pravilo.

Povsem enakega mnenja je tudi dr. Burger, ki opozarja, da vlada že letos krši ustavo z neupoštevanjem fiskalnega pravila, naslednje leto pa bo situacija glede strukturnega primanjkljaja in javnega dolga še slabša.

Ekonomista skrbi višja obdavčitev dohodkov pravnih oseb in višja cedularna obdavčitev kapitala

Kot pravi dr. Burger, pa ga najbolj skrbi, da namerava vlada te razbremenitve financirati z višjo obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb in dvigom drugih davkov.

"Prihaja namreč obdobje ohladitve, zato bi davčno razbremenitev morali financirati z racionalizacijo javnega sektorja. Vlada torej ni trajnostno naravnana," opozarja.

Tako tudi dr. Lahovnik: "Živimo v času visoke konjukture in vlada bi lahko znižala obremenitve dela brez povišanja davka od dohodka pravnih oseb in brez višje cedularne obdavčitve kapitala," meni in dodaja, da je povišanje cedularne stopnje obdavčitve kapitala za pet odstotnih točk oziroma kar 20 % slab signal investitorjem.

"Kakor, da si v Sloveniji ne bi želeli več investicij," se čudi ekonomist.

"Ni mi tudi jasno zakaj vlada odpravlja dosedanje načelo, da se po 20 letih ne plača več davka na kapitalski dobiček, ker s tem odpira vprašanje ali se bo plačal ta davek tudi v primeru prenosa družinskih podjetij iz ene na drugo generacijo," še za Domovino dodaja dr. Matej Lahovnik.

Evropska komisija: Obstaja tveganje, da slovenski proračun ne bo skladen s pravili EU

Hladna prha za vlado pa danes prihaja tudi iz Bruslja. Evropska komisija je namreč danes predstavila oceno slovenskega proračuna in mnenje, kako Slovenija uresničuje evropska priporočila.

Komisija meni, da stopnje rasti neto primarnih izdatkov niso skladne z evropskimi cilji, osnutek proračuna pa bi "povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države."

Iz Bruslja Slovenijo posebej opozarjajo na strukturni primanjkljaj, ki se naj bi z 0,4 % v 2017 lani poslabšal na 0,5 %, še bolj pa v letu 2019, kar je posledica predvsem prenehanja veljavnosti še zadnjih ukrepov ZUJF-a in dogovorjenega bistvenega povečanja plača v javnem sektorju.