Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, s katero bo preusmerila obremenitev s prispevkov za socialno varnost zaposlenih na dohodnino. Reforma mora biti vsaj javnofinančno nevtralna, piše OECD v poročilu Preoblikovanje sistema dohodnine v Sloveniji in predstavlja sveženj davčnih reform, katerih namen je Slovenijo pripraviti na staranje njenega prebivalstva.
OECD tako odprto kritizira mnoge socialistične ukrepe naše države. Ukrepi OECD so pravzaprav popolnoma nasprotni tistim, ki jih želi uveljaviti vladna koalicija in jih je skupaj z Levico zapisala v koalicijsko pogodbo.
Davčna reforma bi morala Slovenijo pripraviti na staranje prebivalstva. Reforma bi morala starejše delavce spodbuditi, da dlje ostanejo na trgu dela, mlajše pa, da prej vstopijo na trg dela. Prav tako bi morala zmanjšati brezposelnost, zlasti nizko usposobljenih delavcev.
OECD sicer ugotavlja, da je v zadnjem času vladi uspelo občutno zmanjšati proračunski primanjkljaj. Javni dolg se od leta 2016 zmanjšuje, davčni sistem in sistem socialnih prejemkov, ki imata močno prerazdelitveno vlogo, pa sta se ohranila. S celovito davčno reformo bi bilo zato treba zagotoviti še nadaljnje zmanjšanje javnega dolga, so prepričani.
Prav tako opozarjajo na hitro staranje prebivalstva v Sloveniji, saj naj bi bilo do leta 2050 več kot 30 % prebivalstva starejšega od 65 let, kar bo eden največjih deležev v državah OECD. Pri nas poleg tega starejši delavci prehitro zapustijo trg dela. Slovenija je najbolj uspešna med državami OECD glede stopnje zaposlenosti v kategoriji delavcev v najproduktivnejših letih, tj. od 25 do 54 let, za oba spola. A pri udeležbi delavcev starejših od 54 let pa je ena od najmanj uspešnih držav.
V državah OECD se z dohodnino v povprečju pobere 25 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa le 14 %. Nasprotno se s prispevki za socialno varnost v državah OECD v povprečju pobere 26 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa skoraj 40 %.
Kakšni bi morali biti ukrepi davčne reforme?
OECD Sloveniji predlaga davčno reformo, kjer bi večja vloga dohodnine v Sloveniji omogočila znižanje prispevkov za socialno varnost zaposlenih v višini pet odstotnih točk. To bi spodbudilo večjo delovno aktivnost ljudi, ki trenutno niso dejavni na trgu dela, vključno s tistimi z nizkimi dohodki, nizko usposobljenimi in starejšimi.
Za zagotovitev uravnoteženega proračuna bi bilo po njihovem mnenju potrebno preoblikovati dohodninsko lestvico. Kot možnost predlagajo odpravo najvišjega dohodninskega razreda, saj je 50-odstotna dohodninska stopnja previsoka, zlasti v kombinaciji z visokimi prispevki za socialno varnost zaposlenih. Davčne stopnje v drugem, tretjem in četrtem davčnem razredu (27 %, 34 % oziroma 39 %) bi se tako lahko zvišale, da bi prispevale k financiranju zmanjšanja prispevkov za socialno varnost zaposlenih.
Visoke davčne obremenitve dohodkov od dela in visoki stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti zmanjšujejo spodbude za podjetništvo, so prepričani v OECD. Menijo tudi, da je potrebno pavšalno ureditev samozaposlenih preoblikovati in po možnosti odpraviti.
Prav tako ugotavljajo, da je financiranje slovenskega zdravstvenega sistema treba okrepiti. V zvezi s tem predlagajo številne možnosti za ukrepe, država pa bi morala izvesti tudi poglobljeno oceno učinkovitosti zdravstvenega sistema in sistema socialnega varstva.
Takšna ocena bi bila dobrodošla ob uvedbi ukrepov, ki bi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogočili, da se osredotoči na svoje temeljne dejavnosti in poveča vzdržnost svojega financiranja zaradi izzivov, ki jih bo prineslo staranje družbe.
Še več predlogov si lahko ogledate v spodnji razpredelnici.
OECD predlaga višanje upokojitvene starosti
Za obravnavanje izziva majhne udeležbe mladih in zlasti starejših delavcev na trgu dela ter staranja prebivalstva v Sloveniji so potrebne reforme, ki presegajo davčno politiko, še menijo v OECD. Poleg ukrepov, ki odvračajo od predčasne upokojitve, bi lahko pripravili ukrepe, ki bi daljši obstanek na trgu dela naredili finančno privlačnejši. Slovenija bi lahko dodatno razvila tudi sisteme, ki omogočajo nemoten prehod med delom in upokojitvijo, kot sta na primer shemi dela s krajšim delovnim časom in delne upokojitve. Vlada bi morala razmisliti tudi o zvišanju zakonske upokojitvene starosti s 65 let na 67 let.
Plače v Sloveniji se samodejno povečujejo s starostjo delavca, ne glede na produktivnost delavca na trgu dela, kar negativno vpliva na priložnosti za delo, zlasti za starejše nizko kvalificirane delavce in glede na visoke prispevke za socialno varnost. Najbolje bi bilo, da bi se tako samodejno zviševanje plač s starostjo nadomestilo z alternativnim sistemom osebnih prejemkov.
Tole nisem nič razumela – a sem res tako butasta?
Torej: če se v 1. bruto znižajo prispevki za socialno varnost, se s tem poveča davčna osnova za dohodnino in posledično tudi dohodnina. Delavec zaradi tega ne bo imel nič več v žepu, delodajalec pa tudi ne. Po kmečko rečeno: iz enega varžeta v drugega. Poleg tega dohodnino “zagoni” oblast po svoji presoji, prispevki so pa le namenski. Kako se porabijo, je pa druga zgodba. Da bi se znižali prispevki “2. bruto”, je pa malo verjetno. Bomo veseli, če se ne bodo povečali.
Za zvišanje pokojninske dobe jaz nisem. Nekateri na fizično težkih delih ali v proizvodnji že do 65. komaj zmorejo. Res pa je, da naš pokojninski zakon trapasto omejuje delo upokojencem. Naj dovolijo, da delajo še naprej, kdor zmore in želi, ne da se jim zato vzame pokojnina. Seveda bi morali od zaslužka kaj prispevati tudi v proračun.
Pavšalno obdavčitev bi “skenslal” tudi učeni Lukec. Vendar je to sistem, ki ga poznajo tudi n.pr. v Avstriji in deluje stimulativno na podjetniško pobudo. Nič ne bi prišparali, če se ukine. Bi pač ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih stroškov. Namesto s podjetnostjo bi se spet bolj ukvarjali s “čaranjem” stroškov, izplen za državo pa ne bi bil nič boljši.
Izhod je po mojem mnenju korenito zmanjšanje birokracije in birokratov, nepotrebnih komisij, agencij in podobne šare, izboljšanje učinkovitosti javne uprave. Moje mnenje.
Bolj ko je zadeva enostavna,težje je razumljiva.Zginjajo namreč,privilegiji.Ukrepi so enostavni,jasni.Mi pa (namerno) kompliciramo,dokler ne pridemo v zagatno situacijo.
Poleg ekonomskih ukrepov,trga dela,socialne politike je pomembna demografska politika,ki jo zanemarjamo,ker nas bodo “rešile” migracije.Vsaka imigracija je tudi ekonomski problem,ki se ga nočemo zavedati.Dražja je imigracija,kot pozitivni naravni prirast.
Pri nas se kar nočemo zavedati enostavne rešitve,dokler imamo pozitivni biološki potencial,povečanje rodnosti(natalitete).Poleg tega, bo potrebno priseljevanje,ki mora biti načrtno,če hočemo realne učinke na kratki rok.
In bistveno na kratki in srednji rok:čimveč podjetniške privatne inciative,brez birokratskih ovir,stabilno davčno okolje,več je potrebno delati,omogočiti upokojencem,da imajo pokojnino in ob tem še lahko delajo,kot vsi ostali,spremeniti obseg-strukturo javnega sektorja,opredeliti bolj in samo državno in javno upravo,spremeniti strukturo gospodarstva(nove gospodarske panoge,več dodane vrednosti….),spremeniti izobraževalni sistem(iz rigidnega v fleksibilnega,omejiti del družboslovja,več naravoslovja,tehnike,informatike,računalništva,uporabnega znanja gospodarstva,več vzgoje in domovinske vzgoje,omogočiti privatno inciativo).Več realne sociale in manj socializma.
Seveda,brez sprememb na davčnem področju in pokojninskem sistemu ne bo šlo.
Vlada,ki se obeta tega ni sposobna izvesti.Razlog ni samo njena operativna sposobnost,temveč politična usmeritev.Levo-leva vlada in njena usmeritev v demokratični socializem,gotovo ni dober obet.
Bolje je biti pripravljen na “hladen tuš”.
… eno samo nažiganje skupaj z OECD, v sloveniji je treba zmanjšati JAVNO UPRAVO za 30% in bo denarja dovolj. Zmanjšati prevelike penzije tistim, ki si jih niso z delom (vplačilom) zaslužili. Nehati podarjati socialno varnost prišlekom. In brez zamere, starejše po vseh teh službah v predčasne penzije, tako se bodo odprla mesta za mlade.
.
Žal ga ni JUNAKA, ki bi to lahko speljal in tako se bo še naprej furalo po starem. Ljudje, ki vodijo slovenijo nebodo naredili nič saj morajo biti javno zaposleni, ker od svojega dela niso nikoli živeli.
Tako ima slovenija NAVIDEZNO SOLIDARNOST in DVE KASTI LJUDI, idioti pa to plačujemo.
Slovenski što. – Imate prav.
… starejše po vseh teh službah v predčasne penzije, tako se bodo odprla mesta za mlade.
Jaz bi jih raje napotil v ustvarjalne poklice in v pisarne javne uprave. Ampak! Kot je že komentator omenil: “Žal ga ni JUNAKA, ki bi to lahko speljal in tako se bo še naprej furalo po starem.”
Komentatorka Helena je zadela v terno: glavni problem davčnih obremenitev plač v Sloveniji je famozni II. BRUTO in z njim povezani nastavljeni DAVČNI RAZREDI. Dokler tega ne rešimo, nismo rešili nič. Na financah sem nekoč zasledil mnenje, da je bila že v bistvu minimalna plača ob uzakonitvi kmalu po osamosvojitvi določena napačno – beri previsoko. Ja, takratnih 100.000 SIT minimalne plače je že v devetdesetih podrlo plačna razmerja v državi ob prevzemu evra in naknadnem umetnem popravljanju plače pa se je zadeva še poslabševala. Zaradi narobe nastavljene minimalne plače ter I. in II. bruto razredov.
Jaz pa tega ne razumem (poleg, seveda, Virantovih mehinacij): kako je mogoce, tovarisi in tovarisice na levi, s Kucanom in Golobicem na celu, da nimate kadra? Ocitno FDV kader razume samo Caracas, noce pa iti v Venezuelo, ampak prodajate te kretenizme samo v EU oazi, Sloveniji. Zakaj ze? Aja, zato, ker samostojna Slovenija nikoli ni bila vajina, , vasa, intimna opcija! Zginite v Venezuelo! Pustite Slovenijo! Nam, ljudem se kolca po boljsem jutri, z vami pa tonemo v mracni vceraj.