Janša v OZN opozoril na dvojna merila: Načela izgubijo pomen, če jih uporabljamo selektivno

Predsednik vlade Janez Janša je v četrtek, 24. septembra, v New Yorku nagovoril splošno razpravo 81. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN). V govoru, posvečenem obnovi zaupanja v svetovno organizacijo, je opozoril na dvojna merila pri obravnavi mednarodnih kriz ter pozval k doslednemu spoštovanju načel, na katerih temeljijo Združeni narodi. Predlagal je neodvisen mehanizem za primerjavo mednarodnih odzivov na krize in okrepitev varoval pred politično instrumentalizacijo institucij OZN. »Združeni narodi, ki delujejo za vse, ne morejo biti organizacija, ki se na nekatere krize odziva glasno, na druge pa tiho,« je poudaril.

Premier Janez Janša je uvodoma čestital Khalilurju Rahmanu ob izvolitvi za predsednika 81. zasedanja Generalne skupščine in mu zaželel uspešno vodenje. Nato je spomnil na svoj govor iz leta 2012, ko je z istega govorniškega odra nastopil v imenu Slovenije ter številnih tedanjih in nekdanjih voditeljev držav in vlad, podpisnikov deklaracije o preprečevanju genocida in drugih množičnih grozodejstev. V odlomkih takratnega govora, ki jih je znova navedel, je spomnil, da je bila tema zasedanja leta 2012 mirno reševanje sporov in da so leto prej zaznamovali šestdeseto obletnico začetka veljavnosti Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Konvencijo je opisal kot sad neutrudnih prizadevanj poljskega pravnika judovskega rodu Raphaela Lemkina. Že takrat je po lastnih navedbah opozoril, da je bilo od konca druge svetovne vojne več kot 80 držav priča množičnim grozodejstvom, v katerih je življenje izgubilo najmanj 53 milijonov nedolžnih ljudi. Za številkami so bili moški, ženske in otroci, ki so imeli pred seboj prihodnost, a jim ni bilo dovoljeno, da bi jo doživeli. Države članice, regionalne organizacije in sistem Združenih narodov je zato pozval k novemu pristopu in strategiji za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev.

Pobuda je predvidevala ustanovitev medvladnega foruma podobno mislečih držav, ki bi predlagal resolucijo OZN z jasnim mandatom za pripravo in sprejetje ustreznega pravnega mehanizma. Ta bi konceptu odgovornosti za zaščito dal novo orodje za preprečevanje zločinov ter omogočil hitrejši in učinkovitejši odziv na genocid in druga množična grozodejstva. Janša je spomnil, da je pobuda izhajala tudi iz mednarodne civilne družbe: Inštitut za kulturno diplomacijo je zanjo zbral na tisoče podpornikov med mednarodnimi nevladnimi organizacijami, pravniki, študenti, novinarji in drugimi. V takratnem govoru je navedel Lemkinove besede iz leta 1946, da je dediščina rezultat prispevka vseh narodov. Poudaril je odgovornost narodov in Združenih narodov kot celote ter njihovo priložnost, da preprečijo prihodnja grozodejstva. Zgodovini po njegovih besedah ni mogoče uiti, mogoče pa se je iz nje učiti in preprečiti ponavljanje napak. Odgovornost za svet, ki so jo sedanje generacije prevzele od svojih očetov, je povezal z dolžnostjo, da ga izboljšajo za svoje otroke, ter pozval k združitvi prizadevanj za svet brez genocida in drugih množičnih grozodejstev.

Zaupanje se začne s preprostim vprašanjem: ali svoja načela uporabljamo dosledno?

Štirinajst let pozneje Janša ugotavlja, da pobuda kljub veliki začetni podpori ni bila uresničena. Po njegovi oceni je utonila v novih krizah, nesposobnosti in nevednosti odgovornih posameznikov in institucij ter dvojnih merilih, ki so še dodatno zaznamovala ravnanje OZN. Svet je danes, kot je dejal, od takrat zastavljenega cilja še bolj oddaljen. Zato je letošnjo temo obnove zaupanja in Združenih narodov, ki delujejo za vse, označil za dobro izbrano. »Zaupanje se namreč začne s preprostim vprašanjem: ali svoja načela uporabljamo dosledno ali le takrat, ko nam to politično ustreza?« je vprašal. Spomnil je, da organizacija temelji na univerzalnih načelih suverenosti, enakega dostojanstva, vladavine prava, mirnega reševanja sporov in varstva človekovih pravic. Ta načela po njegovih besedah izgubijo pomen, kadar se uporabljajo selektivno.

Po njegovih navedbah je bilo samo lani zaradi vere ubitih več kot 4800 kristjanov, več kot 300 milijonov pa jih po svetu doživlja diskriminacijo in preganjanje. Za iranski režim, ki ga je označil za zločinskega in teokratskega, je dejal, da je samo letos brutalno umoril več deset tisoč svojih državljanov. Spomnil je še, da je po letu 1948 po njegovih navedbah več kot milijon Judov pobegnilo iz arabskih držav ali bilo iz njih izgnanih, mnogi ob preganjanju in nasilju. Izpostavil je Nigerijo, kjer se skupnosti po njegovih besedah že več kot desetletje spoprijemajo z množičnimi poboji, ugrabitvami, uničevanjem vasi in verskih objektov ter razselitvijo več sto tisoč ljudi. V odgovor na nasilje v Nigeriji je Varnostni svet po Janševih navedbah sprejel eno samo resolucijo. Poudaril je, da ne sedemdeset ali sedemnajst, temveč zgolj eno. Če šteje življenje vsakega civilista, se je po njegovem treba vprašati, zakaj se nujnost odzivanja tako razlikuje od krize do krize. Pojasnil je, da s tem ne poziva k manjši pozornosti do posamezne krize, temveč k doslednejši obravnavi vseh.

Kritika vladne politike ne sme postati krinka za antisemitizem

Premier je pozval še k pripravljenosti na težka vprašanja o tem, kako se razpravlja o Palestini in kako se to vprašanje uporablja v politične namene. Večinsko stališče samo po sebi po njegovi oceni ne določa, kaj je prav. Poudaril je, da je treba priznati in spoštovati pravico demokratične države in njenih prebivalcev do obrambe pred terorizmom. Trpljenje civilistov je označil za tragično in potrebno obravnave, vendar po njegovih besedah ne more nikoli upravičiti terorizma ali doseganja političnih ciljev z nasiljem. Opozoril je še, da kritika vladne politike ne sme postati krinka za antisemitizem. Če so življenja civilistov enakovredna, bi morali mednarodno pozornost po njegovih besedah usmerjati obseg, trajanje in resnost trpljenja, ne pa predvsem geografija, politična zavezništva, medijska izpostavljenost ali politični vpliv.

Belorusija sodi v svobodno in demokratično Evropo

Enaka načela je prenesel na odnos do Belorusije. Obsodil je sistematično zatiranje, samovoljne odvzeme prostosti ter preganjanje političnih nasprotnikov, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih glasov, ki jih izvajajo tamkajšnje oblasti. Pozval je k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov ter odgovornosti za kršitve človekovih pravic. Dejal je, da Slovenija stoji ob strani beloruskemu narodu in podpira miren demokratični prehod, ki temelji na svobodnih in poštenih volitvah, vladavini prava ter polnem spoštovanju človekovih pravic. »Belorusija sodi v svobodno in demokratično Evropo,« je poudaril.

S selektivnostjo se izvotli bistvo mednarodnega prava

Selektivnost po njegovi oceni ne izkrivlja zgolj pozornosti mednarodne skupnosti, temveč sčasoma uničuje institucije. Združeni narodi ne morejo zagovarjati vladavine prava, hkrati pa molče opazovati, kako njihovi mandati, postopki in institucije postajajo orodje politične preračunljivosti. Vladavina prava po njegovih besedah ne sme postati zgolj vladanje s pomočjo prava, ampak zahteva nepristransko, dosledno in pregledno uporabo pravil. Kadar se ista načela v enem primeru strogo uveljavljajo, v drugem pa prikladno spregledajo, se mednarodno pravo po njegovem ne krepi, temveč se izvotli njegovo bistvo. Ko institucije, ustanovljene za varovanje univerzalnih standardov, postanejo orodje političnih ciljev, se slabi prav multilateralni sistem, ki naj bi ga branile. Takšno nedoslednost je po njegovih besedah še posebej težko prezreti pri Iranu. Usmrtitve političnih zapornikov, mladih intelektualcev in drugih nasprotnikov režima zahtevajo resno pozornost, vendar pogosto niso deležne dovolj odločne obsodbe. Enako je dejal za širše kršitve človekovih pravic v sistemu, ki si prizadeva za popoln nadzor nad družbenim, političnim in gospodarskim življenjem.

Odgovorni za mučenje in usmrtitve ukrajinskih vojnih ujetnikov morajo pred sodišče

Rusko agresijo na Ukrajino je Janša označil za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov ter neposreden napad na suverenost in ozemeljsko celovitost države članice. Ruska okupacija Krima in poskus njegove nezakonite priključitve leta 2014 sta po njegovih besedah izzvala temeljno pravilo mednarodne ureditve, da ozemlja ni dovoljeno pridobivati s silo. Pri tem se je skliceval na voditelja krimskih Tatarov Mustafo Džemileva, ki je na vrhu Krimske platforme dan pred govorom opozoril, da je bil mednarodni odziv na rusko agresijo leta 2014 prešibek in prepozen. Rusija po Janševih besedah ni bila nikoli učinkovito ustavljena, njena nekaznovanost se je začela na Krimu, posledica pa je bila obsežna invazija leta 2022. Poudaril je, da se je za vojno odločilo rusko vodstvo: Rusija je agresor, Ukrajina pa brani svoje prebivalce in neodvisnost. Za Slovenijo sta suverenost in ozemeljska celovitost po njegovih besedah temelj lastne varnosti. »Če lahko močna država s silo zavzame ozemlje svoje sosede, postane vsaka manjša država manj varna,« je dejal.

Premier je navedel, da so Združeni narodi dokumentirali mučenje in usmrtitve ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki so jih zagrešile ruske sile, ter hude zlorabe na okupiranem ozemlju. Zahteval je, da odgovorni odgovarjajo pred sodiščem. Pozval je k vrnitvi vojnih ujetnikov in pridržanih civilistov domov ter prisilno premeščenih ali deportiranih ukrajinskih otrok k njihovim družinam. Cilj mora po njegovih besedah ostati pravičen in trajen mir, ki temelji na Ustanovni listini OZN ter suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ta mora polnopravno sodelovati pri odločitvah o svoji prihodnosti, vsak dogovor pa mora vključevati verodostojna varnostna jamstva pred ponovno agresijo. Zagotovil je nadaljnjo podporo Slovenije Ukrajini na njeni evropski poti in poudaril, da je njena prihodnost v Evropski uniji.

Za obnovo zaupanja v OZN je Janša predlagal dva ukrepa

Prvi ukrep je večja preglednost odzivanja na krize z ustanovitvijo neodvisnega mehanizma, odgovornega Generalni skupščini kot celoti. Ta bi vsako leto primerjal obseg, trajanje in resnost večjih kriz z obsegom in naravo mednarodnega odziva nanje. Njegov namen po Janševih besedah ne bi bil narekovanje političnih sodb, ampak preprečevanje, da bi organizacija še naprej prezrla lastne vzorce selektivnosti. Drugi predlog je okrepitev varoval pred politično instrumentalizacijo mandatov in institucij Združenih narodov. Njihova verodostojnost je po premierjevih besedah odvisna od preglednih postopkov, doslednih meril in enakih standardov nadzora za vse države članice.

Janša je poudaril, da je bil multilateralni sistem vzpostavljen zato, da moč ne bi nadomestila načel. Politična preračunljivost po njegovem ne sme obrniti tega razmerja, tako da bi načela postala zgolj jezik, ki ga institucije uporabljajo, kadar to služi političnim interesom. Rešitve ne vidi v slabitvi multilateralizma, temveč v njegovi zaščiti pred instrumentalizacijo. Združeni narodi, ki delujejo za vse, po njegovih besedah ne morejo biti organizacija, ki se na nekatere krize odziva glasno, na druge pa tiho. Če želi mednarodna skupnost o takšni organizaciji govoriti verodostojno, se mora vprašati, ali res deluje za vse: za ljudi, ki živijo v vojni, za tiste, ki jih je nasilje pregnalo z domov, za države, katerih skrbi so deležne malo mednarodne pozornosti, in za družine, ki si prizadevajo ustvariti prihodnost.

Obnova zaupanja ne pomeni zgolj popravljanja današnjih napak

Zaupanje bo po njegovi oceni mogoče obnoviti, ko bo kriza pomembna zaradi trpljenja ljudi, ne zaradi politične prikladnosti odziva nanjo, ter ko bodo institucije multilateralizma dovolj močne, da bodo služile univerzalnim načelom namesto politični preračunljivosti. Obnova zaupanja zato zanj ne pomeni zgolj popravljanja današnjih napak, temveč odločitev o tem, kakšen mednarodni sistem bo sedanja generacija zapustila naslednjim.

Govor je sklenil z opozorilom, da Združeni narodi, ki ne zmorejo spoštovati lastnih načel, nimajo podlage, da od sveta zahtevajo zaupanje. Poudaril je, da ljudem po svetu dolgujejo več kot le čustvene besede. Dolgujejo jim institucijo, ki bo dovolj dosledna in daljnovidna, da si bo zaslužila njihovo zaupanje.