Andraž Teršek v lov na javno obljubljene glasove, ki so se pretopili v neveljavne glasovnice

Uredništvo
Vir foto: osebni arhiv, slovenec.org
Glede na javno podporo poslanskih skupin, bi na junijskem glasovanju v državnem zboru dr. Andraž Teršek moral postati ustavni sodnik. A namesto okoli 50, je na tajnem glasovanju dobil le 42 glasov podpore, štiri premalo za izvolitev. Oddanih je bilo namreč 8 neveljavnih glasovnic, nad katerimi so se njegovi javni podporniki le čudili in vsi po vrsti zavračali, da bi oni na tak način "sabotirali" izvolitev.

A poslanci se morajo opredeliti bodisi za, bodisi proti, tretja možnost jim ne pripada, je prepričan dr. Teršek. Zato se je obrnil na ustavno sodišče s predlogom, da ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ-ja o tajnem glasovanju in naloži ponovno glasovanje o njegovi kandidaturi. 

Kako je prišlo do osmih neveljavnih glasovnic in komu po vsej logiki pripadajo, pišemo v komentarju uredništva.

Profesor prava s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je v petek na Ustavno sodišče RS vložil zahtevo za ustavnosodno presojo Poslovnika DZ glede volitev, formalno označenih kot "tajnih", ki po njegovih besedah dejansko niso tajne.

Teršek ustavnemu sodišču predlaga, da bodisi ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju bodisi poda ustavno sprejemljivo razlago teh določb, s katerimi bo onemogočeno protiustavno ravnanje. V obeh primerih pa naj razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje.

Prepričan je, da se poslanci ne bi smeli zatekati k neveljavnim glasovnicam, saj gre za demokratično načelo transparentnosti. Opozarja tudi na odsotnost varovalk, ki bi tajno glasovanje dejansko naredile tajno.

Dr. Andraž Teršek za Dnevnik: "Opredeliti se morajo bodisi za bodisi proti. Tretja možnost jim, sklicujoč se na načelo demokratične legitimacije njihove funkcije, demokratično načelo transparentnosti zakonodajnega odločanja in ustavno načelo 'oblasti ljudstva', ne bi smela biti na voljo."




Hkrati pa Teršek v ustavnosodno presojo pošilja še ravnanje predsednika Boruta Pahorja, ki se je odločil za ponovni poziv za zbiranje kandidatur, čeprav bi lahko takoj po neuspešnem glasovanju za ustavnega sodnika predlagal enega od že prijavljenih kandidatov, tretjo osebo ali pa ponovno njega. Kot je zapisal na Facebooku, tega ni storil iz osebnih razlogov, pač pa zato, ker je predsednik republike INSTITUCIJA oblasti.

"A ker ne gre drugače, zahteva implicitno vsebuje tudi ustavno pritožbo - iz istih razlogov, vsebinsko in logično povezanih v zaokroženo celoto, ker drugače ne gre, tako je naneslo, tako se je zgodilo, da gre eno z drugim."

Andraž Teršek: "Ustavnemu sodišču RS, do katerega gojim poseben, posebno spoštljiv in cenjen odnos, do sodnic in sodnikov, sem prepustil odločitev, da povejo, ali je bilo vse, kar se je zgodilo, ustavno pravilno in sprejemljivo."




KOMENTAR: Uredništvo
Obljuba dela dolg. Ali pač ne?
Terškov primer neizvolitve na funkcijo ustavnega sodnika je zanimiv, ker je bil za večino, zaradi javno izrečene podpore praktično vseh poslanskih skupin razen SDS in NSi ter dela DeSUSa,  presenečenje. A ne tudi za poznavalce notranje koalicijske dinamike. Med javno obljubo o podpori in samim glasovanjem se je namreč zgodil koalicijski vrh, na katerem je predsednik vlade v korist nadaljnjega delovanja koalicije posredno odsvetoval podporo ustavnemu sodniku dr. Andražu Teršku, ki bi prinesla njegovo izvolitev, češ da za to mesto ni primeren. Pri tem so se v največji koalicijski partnerici sklicevali na video iz časa Pahorjeve vlade leta 2011, ki se je pojavil tudi na spletni strani Nova24TV.si in v katerem Teršek med drugim pove, "da je politike, ki ne poznajo sramu in etične drže, zamenjali tudi tako, da se jih iz pisarn “z rokami potegne na cesto”, če ne gre drugače." Ciljna publika videa pa ni bila seznanjena s kontekstom izrečenega - šlo je namreč za Terškov "skrajno ciničen in protesten odziv na samo radikalnost idej na okrogli mizi," kot je sam v Delu pojasnil že takrat. Po svojem nastopu je okroglo mizo tudi protestno zapustil. Glede na 8 neveljavnih glasovnic, ki so umanjkale, je edino smiselno sklepati, da je neomajno stališče predsednika vlade prepričalo 8 poslancev SMC-ja, da javno obljubljeni glas "za" pretopijo v "neveljaven". Slednjega sicer javno ne priznavajo in obstaja minimalna možnost, da bi se z glasovnicami poigral kdo drug. Tega ne bomo uradno izvedeli, kar je navsezadnje tudi namen tajnega glasovanja. A skoraj zagotovo tudi tokrat velja princip, da je najenostavnejša rešitev tudi tista prava. Potrditev tega bi lahko posredno dobili, če bi ustavno sodišče glasovanje dejansko razveljavilo in od poslancev zahtevalo, da se opredelijo. S tem bi videli ali je mogoče javno obljubo požreti tudi tako, da se javni "da" spremeni v tajni "ne". Sicer pa ne bi bilo prvič. Je pa po drugi strani res, da da bi ravno v Terškovi sedanji potezi kdo lahko prepoznal akt nesprejemanja poraza, ki odločitvi poslanske večine, da ga ne izvolijo na mesto ustavnega sodnika, zgolj pritrjuje. Terškova zahteva za ustavno presojo pa je zanimiva še iz dveh vidikov. Najprej zaradi razčiščenja ali poslanci na tajnem glasovanju res nimajo pravice oddajati neveljavnih glasovnic. Te so namreč že kdaj krojile zelo pomembne odločitve v zgodovini slovenskega parlamentarizma. In kot drugo, zanimivo bo tudi videti stališče Terškovega dolgoletnega kolega, sošolca in partnerja pri tenisu, ddr. Klemna Jakliča. Ta bi verjetno Terškovo izvolitev v sedanjo sestavo ustavnega sodišča sprejel z odprtimi rokami. Hkrati pa smo lahko prepričani, da bo njegova presoja, če se iz nje ne bo izločil, od tega neodvisna in izrazito strokovno utemeljena.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

SunContract kritičen do ministrstva, ki ne pripravi sistemske rešitve
  • 07. 10. 2024
Ustavni sodnik Svetlič: Dobesedno branje Ustave ni vedno zagotovilo za spoštovanje »ustavnosti in zakonitosti«
  • 09. 10. 2024
Jan Zobec
Zobec: Odločitev je pričakovana, kaj podobnega se v Sloveniji še ni zgodilo
  • 20. 11. 2024