Teršek za ustavnega sodnika ni bil izvoljen zaradi izjav v času razpadajoče Pahorjeve vlade

V začetku tega komentarja je potrebno omeniti, da dr. Teršek med drugim že dalj časa (pro bono) občasno piše za Domovina.je, zato naše stališče ni, niti se ne trudi biti objektivno (kar navsezadnje komentar nikoli ni že sam po sebi). A ravno izkušnje konservativno profiliranega medija s pravnim strokovnjakom in avtorjem drugačnih nazorov, a široke misli in duha, pritrjujejo prepričanju mnogih, da bi bil dr. Teršek odličen ustavni sodnik. Resda se danes njegova polemična izjava izpred skoraj desetletja zdi močna, celo radikalna. A je, kot opozarja Teršek sam, iztrgana tako iz širšega konteksta (ter uporabljena v povsem drugem), kot tudi konteksta časa in okoliščin, v katerih je nastala. Gre za čas poglabljanja hude gospodarske krize, ko je nezadovoljstvo že brbotalo v civilni družbi, vladajoča politika pa se je kopala v samodestrukciji in (med drugim tudi) v moralno-etičnem razkroju. V tistem času je namreč razpadala Pahorjeva vlada, saj sta koalicijo zapustili najprej DeSUS maja, nekaj dni pred omenjeno okroglo mizo pa še Golobičeva Zares. A kot je že leta 2011 povedal Teršek, se izjava niti ni nanašala na aktualno politiko, temveč je bila skrajno ciničen in protesten odziv na samo radikalnost idej na okrogli mizi. Zato, četudi Janša konteksta ni poznal, po svoje čudi, da je ravno SDS sedaj tako "zapela" za tiste Terškove besede ter dosegla, da po "njeni" kandidatki ni bil izvoljen tudi drugi Pahorjev izbranec. In to kljub dejstvu, da bi na ustavno sodišče poslali človeka, ki presoj zagotovo ne bi baziral na politični ali ideološki podlagi, temveč na svojem bogatem strokovnem znanju in razumevanju bistva prava. Slednjega, vsaj sklepajoč po presoji in utemeljitvah v pritrdilnih ločenih mnenjih zadnje odločbe o financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, za nekatere obstoječe ustavne sodnike ne bi mogli ravno trditi. Obenem pa je ta zgodba pomenljivo svarilo za vse, ki imajo dolgoročne ambicije delovanja na najbolj odgovornih mestih v institucijah različnih vej državne oblasti. Naši (stari) starši so se o družbeno-političnih temah na smrt bali govoriti v času komunizma. A očitno tudi desetletja kasneje, ob vsem poveličevanju širokih mej svobode izražanja, ni vseeno, kdo kaj javno reče. Oziroma je treba biti previden, saj se nikoli ne ve, kdaj bo izrečeno na poti vertikalne družbene mobilnosti iztrgano iz konteksta vsebine, časa in prostora ter uporabljeno proti njemu. In kar najbolj žalosti, slednje ne velja le za dediče režima s politične levice, ki so iz podobnih ideoloških razlogov nedavno sramotno izločili vrhunsko strokovnjakinjo, dr. Verico Trstenjak. Temveč očitno tudi na politiko, ki naj bi izvirala iz vrednot slovenske pomladi. No, današnja odločitev bo morda nekatere še okrepila v argumentu, da z dediščino režima ni povsem počiščeno na obeh političnih polih. Žal bi jim na konkretnem primeru težko ugovarjali.