Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo

V Iranu bodo kmalu obesili več mladih političnih zapornikov, med njimi tudi žensko skupaj z njenim možem. Obtoženi so vojnega akta proti Alahu, ki je kaznivo dejanje za smrtno kazen. Ta vojni akt proti Alahu so izvedli s protesti proti Alahovemu predstavniku na Zemlji, torej iranskemu teokratskemu vodstvu. Iranska oblast je pospešila tako aretacije kot eksekucije svojih državljanov civilistov. Na smrt v tem trenutku po zanesljivih podatkih čaka nekaj sto ljudi. Po informacijah Irancev, ki imajo že usmrčene sorodnike in družinske člane, pa lahko domnevamo, da jih je režim usmrtil preko tisoč. Tukaj niso všteti politični zaporniki, ki so umrli zaradi mučenja v zaporih ali pa so izginili.

Poziv k hitrejšim in bolj množičnim aretacijam in eksekucijam

Danes je vodja iranskih sodnih oblasti Gholam-Hossein Mohseni Eje'i pozval k izvajanju izrednih in posebnih pooblastil za osebe, ki jih režim razume kot vojake in zaveznike sovražnika. Sodni administraciji po celotni državi je naložil, da ni nobenega razloga, da bi eksekucije tekle počasi, opraviti se morajo namreč takoj.

Iran že tako nima učinkovitega pritožbenega in prizivnega sodnega instrumenta, vendar je dal vsaj nekaj mesecev upanja. Tokrat se sodne eksekucije izvedejo takoj po izrečeni sodbi. Enako je pozval, da morajo biti konfiskacije premoženja takojšnje in absolutne brez izjem, ne glede na živeče sorodnike ali družino. Četudi ima usmrčen starš otroke, ti ostanejo brez vsega.

Eje'i: Nobenega razloga ni, da bi eksekucije tekle počasi, opraviti se morajo takoj.

Kako bo torej Iran pospešil eksekucije glede na to, da vendarle obstaja pritožben in prizivni postopek? Poudaril je, da se mora proces od tožilstva, sodišča in vrhovnega sodišča odviti naglo, torej ne po ustaljenem časovnem redu. Dejansko gre postopek, ki se bo verjetno odvil v enem dnevu. Po novem hitrem postopku so usmrtili že štirinajst zapornikov. Iran se bo na ta način znebil nekaj političnih nasprotnikov, gre tudi za močno metodo ustrahovanja in nenazadnje odvzem vseh možnosti za preživljanje.

Kdo je Gholam-Hossein Mohseni Eje'i

Kariero je začel leta 1980 v Uradu islamskega revolucionarnega tožilstva, kjer je deloval v funkciji zasliševalca in pravnega uradnika. Bil je del tožilstva in sodnega sistema, ki je v osemdesetih brutalno zatrl opozicijo, bil poznan po izjemnih mučilnih metodah, ki jih uvedel Asadolah Ladževardi, poznan kot teheranski klavec. Eje'i je sodeloval pri pokolu 30.000 političnih zapornikov v vlogi člana odbora za eksekucije. Kasneje se je specializiral v zapiranje, ugrabitve in eksekucije intelektualcev, disidentov, pisateljev in novinarjev.

Eje'i je sodeloval pri pokolu 30.000 političnih zapornikov v vlogi člana odbora za eksekucije. Kasneje se je specializiral v zapiranje, ugrabitve in eksekucije intelektualcev, disidentov, pisateljev in novinarjev.

Bil je eden glavnih sodnih uradnikov pri zatiranju protestov leta 2009, ko so ti izbruhnili zaradi izvolitve Ahmedinedžada za predsednika. Enako je deloval med protesti leta 2017, ko je povečal število smrti zaradi mučenja v zaporih ter jih uradno nazival za samomore. Eje'i ni prijatelj žensk, kajti znan je po eksekucijah in usmrtitvah žensk, na primer kanadske novinarke Zahre Kazemi leta 2003, njegove izjave pa mu ravno tako ne gredo v čast. Ravno zato je leta 2003 v Madridu prejel nagrado 'Women's World Connection' za najbolj proti-ženskega sodnika na svetu. Zato ne čudi, da ga usmrtitev devetih mladih žensk ne bo ganila.

Grozovite razmere za politične zapornike

Medtem v Iranu Islamska republikanska garda (IRGC) ugrablja ljudi z ulice, ljudje se v večini ne vračajo domov, svojci pa ne vedo, kje so njihovi družinski člani. Eksekucije so postale izjemno pogoste, svojci pa zanje velikokrat izvedo šele takrat, ko pride IRGC zaplenit njihovo premoženje. Smrti zaradi mučenja so pogoste, ženske so podvržene brutalnim posilstvom, ki je uvedeno kot metoda mučenja in kasnejšega izločenja ženske iz družbe. Množična posilstva žensk v iranskih zaporih sicer potekajo že od začetka teokratske revolucije in so del sistemskega mučenja.

Eksekucije so postale izjemno pogoste, svojci pa zanje velikokrat izvedo šele takrat, ko pride IRGC zaplenit njihovo premoženje. 

Primeri so celo, da IRGC pošlje svojcu na dom slike ali video mučenja, kot se je na primer zgodilo Akbarju Hoadeju, soprogu ubite Salehe Akbari, ko je na dom dobil slike onečaščenja soproge. Saleha je negibno ležala na tleh pokopališča, medtem ko so člani IRGC vzeli njen telefon in poslikali, oziroma snemali onečaščenje njenega telesa.

Predstavniki iranske diaspore protestirajo pred ameriško in izraelsko ambasado v Londonu.
Vpijejo dokončajte delo" in "premagajte iranski režim". pic.twitter.com/dJkNc3nfRg

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) April 18, 2026

Ali lahko ZDA zaupajo Pakistanu?

Pakistan igra vlogo mediatorja, vendar zgodovina uči, da je s Pakistanom potrebna previdnost. Pakistanski predsednik Zia ul-Hak je že za časa afganistanske vojne igral dvojno vlogo; enkrat kot zaveznik, drugič kot nasprotnik.

Kasneje je Benazir Buto ZDA zarila nož v hrbet in jih izrinila iz Afganistana, ko je načrtno prevzela džihadistični boj z novim gibanjem Talibanov.

Podobno je Pakistan ravnal med ameriškim napadom na Afganistan med lovom na Osamo bin Ladna. To je bil eden uspešnejših napadov ZDA, ko so bin Ladna stisnili v gorovje Safed Koh in ga med Bitko za Toro Boro skoraj ujeli, oziroma ubili.

Bin Ladna je takrat rešila pakistanska ISI in mu dala zatočišče v Pakistanu. Ne le to, kasneje je Pakistan aktivno podpiral Talibane, jim dajal obveščevalne podatke o ameriških premikih in jim dajal zatočišče. To je bil razlog, da ZDA med operacijo 'Neptunovo kopje', ko so ubili bin Ladna, niso obvestile Pakistana.

Pakistan ni le v dobrih odnosih z Iranom, ampak si medsebojno prodajata orožje in gorivo. Pakistan dnevno kupi od Irana 20 do 27 milijonov litrov dizla in bencina, ki ga prepeljejo preko tunelov, ki jih je zgradil skupaj s Kitajsko. Iranski režim namreč potrebuje prihodek iz nafte, saj ima že težave s plačevanjem plač v IRGC in državni upravi, Pakistan pa dobiva nafto z velikim popustom.

Težava za obe strani je le, da infrastruktura ne dovoljuje večjih prevozov, da bi tako na primer lahko kupovala še Kitajska, zato je odprtje Hormuške ožine ključno.

Pakistanska prizadevanja za mir je treba vzeti z veliko skepse, saj je organizator pogajanj v Islamabadu feldmaršal Sajed Asim Munir velik prijatelj Irana. Munir je človek obveščevalnih agencij, ki je bil velik prijatelj ubitega Kasema Sulejmanija ter dober znanec IRGC in iranskih obveščevalnih agencij. Zelo verjetno je, da je njegov interes pomoč Iranu, ZDA pa bo Pakistan morda še tretjič speljal na led.

Sporočila iz ZDA in Izraela

Iz ZDA imamo relativno jasna sporočila – za nadaljevanje pogajanj mora Iran odpreti Hormuško ožino in sprejeti ameriške pogoje za mir. Če tega ne bo storil, mu ameriški predsednik Trump grozi z nadaljevanjem vojne.

ZDA so sporočile, da je v Islamabad že na poti ameriška pogajalska ekipa, medtem pa Iran javno zavrača vsakršna pogajanja, zato je v tem trenutku nejasno, ali se bodo pogajanja nadaljevala. Trump je sporočil, da naj bi se potihoma dogovarjal z nekaterimi iranskimi predstavniki, da bi iranski obogaten uran prepeljali v ZDA, kar pa so iranske oblasti zanikale.

Medtem je letalonosilka USS Gerald Ford iz Mediterana priplula v Rdeče morje, kjer bo ostala do nadaljnjega. Njena naloga bo nadzor morja pred obalo Jemna in morebitne operacije proti Hutijem, če bi se vojna nadaljevala. Ameriški centralni štab je sporočil, da je blokada Hormuške ožine uspešna, nadzor nad Arabskim morjem pa izvaja USS Rushmore.

Izraelski predsednik Netanjahu je sicer sporočil, da iranski konflikt še zdaleč ni končan, Izrael pa je pripravljen na nove napade. Če pride do novih napadov na Iran, se bo ponovno aktiviral Hezbolah, kar bo ponovno zrušilo libanonsko-izraelsko premirje.

Medtem je v Veliki Britaniji in ZDA izbruhnila afera z bankama HSBC in Standard Chartered. Obe banki naj bi namreč prali denar za IRGC skupaj z ameriškima JP Morgan Chase, Citibank in Bank of New York Mellon. Ameriški sodnik je za vse banke že odredil preiskavo in oddajo vse dokumentacije. Medtem pa je FBI aretiral še eno Iranko, ki stalno živi v Los Angelesu. Obtožena je namreč posredovanja pri prodaji orožja Iranu, od ročnih bomb, avtomatskega orožja in dronov.

Kaj pravi Iran?

Iz Irana prihajajo zelo različna sporočila, ki so odvisna od tega, od koga pridejo; ali z zunanjega ministrstva, parlamenta, IRGC in celo Hameneja, zato v tem trenutku ni popolnoma jasno, kaj bo Iran storil. Vsekakor si lahko glede pogajanj v Islamabadu premisli in ponoči pošlje tja pogajalce.

Nič drugače ne sporočajo Iranci, ki ne vedo, kaj natančno se dogaja. Uradna sporočila znotraj Irana se razlikujejo med različnimi predstavniki in predstavljajo situacijo, ki je za obubožano iransko gospodarstvo zelo težka. Ljudje namreč ne vedo, na kaj se pripraviti – na gospodarsko krizo, nove napade, proteste ali morda celo kaj drugega.

Iran je sicer zadnje dni aktiven pri propagiranju novih raket in tunelov, kjer naj bi bile te rakete spravljene. Čeprav so nekatere informacije izključno za namene režimske propagande iranskemu ljudstvu, je dejstvo, da kitajska letala redno pristajajo na iranskih letališčih in dostavljajo orožje.

Kako se bo odzval Iran, še ni jasno, sporočila pa so različna iz ure v uro. Iranska situacija bolj kaže na to, da režim med seboj ni enoten. To vemo tudi zaradi tega, ker je enako konfuzna sporočilnost tudi znotraj Irana.

Ravno tako zaenkrat ni čisto jasno, kdo pripada kateri frakciji in predvsem, kdo so vsi akterji v Iranu. Ghalibaf in Hamenej sta dva skrajna konzervativca, enako velja za Edže'ija, za ostala imena bo pokazal čas. Ali bodo iranski predstavniki na koncu prišli v Islamabad, čeprav se zavedajo enakih ameriških zahtev, bomo videli v torek, ko naj bi se pogajanja začela. In nenazadnje – ali lahko zaupamo Pakistanu, da bo resnično opravil nepristransko vlogo mirovnega mediatorja?

Ameriška mornarica bo razširila območje blokade Irana.
Povsod po svetu bodo začeli zasegati iranske tankerje oziroma tankerje, ki prevažajo iransko nafto.
Prekinitev ognja se izteče v torek.🤔 pic.twitter.com/kwZ6PlcCmt

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) April 19, 2026