Aleš Primc vlaga ustavno pritožbo glede prepovedi referenduma o Družinskem zakoniku: profesorji prava o možnostih, da mu uspe

V petek bo Aleš Primc na ustavno sodišče naslovil ustavno pritožbo, katere namen je dokazati, da je referendum o v parlamentu nedavno izglasovani spremembi Družinskega zakonika, čigar dopustnost je državnozborska večina zavrnila, dovoljeno razpisati. Spremenjen družinski zakonik med drugim omogoča posvajanje otrok s strani istospolnih parov, kar pa je nekaj, o čemer smo volivci na referendumu leta 2015 že odločali in to možnost zavrnili. 

Ob tem smo se obrnili na glavnega akterja, Aleša Primca, pa tudi na pravnika, z namenom pojasnitve, ali obstaja možnost, da bo Primc uspel, oziroma ali obstaja možnost drugih korakov, morda celo pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Primc trdi, da bi se morali izločiti trije ustavni sodniki

Po odločitvi ustavnega sodišča, da je dosedanji družinski zakonik v neskladju z ustavo, se je zgodilo marsikaj. Sprejete spremembe je najprej blokiral državni svet, kar je pomenilo ponovno odločanje z višjo večino, kar pa aktualni koaliciji ni povzročalo pretiranih težav, saj ima glasov dovolj (potrebnih je bilo 46 glasov za), tako da so bile spremembe spet potrjene.

Aleš Primc in koalicija Za otroke gre so nato v parlament prišli kar s 30.600 podpisi za pobudo za razpis referenduma, s čimer so močno presegli zahtevano kvoto. V državnem zboru nato referenduma niso dopustili, tako da je sedaj sledila naslednja poteza. Aleš Primc bo vložil ustavno pritožbo na ustavno sodišče, katere namen je dokazati, da je referendum dopusten in bi ga posledično morali razpisati.

Primc tudi trdi, da bi se trije ustavni sodniki morali iz odločanja izločiti. Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je namreč leta 2012 sodelovala v reklami za kampanjo LGBT aktivistov pred družinskim referendumom, v reklami je sodeloval tudi brat ustavnega sodnika Roka Čeferina Aleksander Čeferin, sveža ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon pa je znana LGBT aktivistka. Ali bo do izločitev res prišlo, še ni znano.

"Ustavno sodišče bi moralo, podobno kot leta 2015, referendum dovoliti"

Aleš Primc je za naš medij povedal, da se bodo borili na vsakem koraku za to, da bodo dosegli pravice otrok in družin. Pred vložitvijo ustavne pritožbe je prepričan, da so argumenti na njihovi strani. Če bo Ustavno sodišče sledilo ustavi, bi po njegovem mnenju moralo odločiti v njihovo prid. V kolikor bi odločili, da je referendum dopusten, bodo Primc in koalicija Za otroke gre takoj po božično-novoletnih praznikih začeli z zbiranjem podpisov za referendum (potrebujejo jih 40.000).

Primc je še dejal, da se bodo najprej borili na ustavnem sodišču, ne izključuje pa tudi možnosti nadaljnjih korakov. Pravniki koalicije Za otroke gre so po Primčevem prepričanju napisali izjemno strokovno utemeljeno zahtevo za razveljavitev sklepa državnega zbora. Glede na to, da je referendum ustavno sodišče dovolilo že leta 2015, meni Primc, da bi ga moralo tudi letos, ob enakem zakonu in enaki ustavi, kot smo jo imeli takrat. Zaenkrat pa se še ne ubadajo toliko s tem, kako naprej, temveč v glavnem z zbiranjem podpisov po odločitvi ustavnega sodišča, saj jih želijo zbrati v najkrajšem možnem času.

Avbelj in Letnar Černič o Primčevih (sedanjih in prihodnjih) možnostih

Glede situacije smo se obrnili tudi na dva pravnika, in sicer prof. dr. Mateja Avblja in prof. dr. Jerneja Letnarja Černiča z Nove univerze. Zanimalo nas je, ali ima Primc možnost, da s pritožbo uspe, in ali ima dovolj močne argumente ter ali bi ob morebitni neuspeli pritožbi na ustavnem sodišču lahko uveljavil pritožbo na višji instanci, npr. na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Dr. Matej Avbelj je izpostavil, da referenduma, ki izvršuje odločbo Ustavnega sodišča, s katero se odpravlja kršitev človekovih pravic, ne more biti (po 90. členu ustave). Referendum bi tako bil mogoč le, če bi zakonodajalec presegel mandat odprave protiustavnosti, ki ga vsebuje odločba Ustavnega sodišča. Verjetnost uspeha na Ustavnem sodišču je majhna, še manjša pa na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer bi taka odločba bila najverjetneje zavrnjena ali celo zavržena.

Dr. Jernej Letnar Černič je za naš medij povedal, da mora ustavno sodišče skrbno, natančno in hitro presoditi, ali je Državni zbor ustavno skladno izvršil njihovi junijski odločbi. Presoditi mora, ali zakon natančno izvršuje, ali gre preko obeh odločb. Če gre le za izvršitev obeh julijskih odločb, tako ne bo dopustil referenduma (po 90. členu ustave). V tem primeru pa bo večina na Ustavnem sodišču morala natančno in prepričljivo obrazložiti, zakaj daje prednost načelu ustavne demokracije in varstva človekovih pravic pred pravico do referenduma, in še bolj prepričljivo, zakaj ne upošteva volje ljudstva s podobnega referenduma iz leta 2015.

Ustavno sodišče si bo težko privoščilo, da nič ne reče o izidu tega referenduma izpred nekaj let in njegovi morebitni realnosti za odločanje v tej novi – podobni – pritožbi, nadalje meni Letnar Černič.

Glede morebitne pritožbe na ESČP pa, da je to v svoji dosedanji praksi opredelitev in vsebino pojma družinskega življenja prepuščalo polju proste presoje držav pogodbenic EKČP. "Kršitve pravice do družinskega in zasebnega življenja je prepoznalo le v tistih vprašanjih, kjer so sodnice in sodniki ugotovili, da obstaja evropsko soglasje."