Hrana v Sloveniji bi bila lahko cenejša: Gospodarski krog poziva k znižanju DDV na osnovna živila

Sedemnajst gospodarskih in kmetijskih organizacij, povezanih v Gospodarski krog, poziva k čimprejšnjemu znižanju DDV na izbrana osnovna živila. Predlagajo, da bi se stopnja davka znižala z zdajšnjih 9,5 na pet odstotkov. Po njihovem mnenju bi ukrep neposredno razbremenil gospodinjstva, okrepil kupno moč in zmanjšal odliv potrošnje v sosednje države.

Slovensko gospodarstvo in gospodinjstva po oceni Gospodarskega kroga potrebujejo ukrepe, ki bi povečali kupno moč prebivalstva in hkrati zmanjšali obremenitve, ki jih nosijo podjetja. Med prednostnimi ukrepi zato izpostavljajo znižanje DDV na nekatera osnovna živila.

Predlog je vključen v zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), njegova nadaljnja usoda pa je povezana z odločitvijo ustavnega sodišča o dopustnosti zakonodajnega referenduma. Gospodarske organizacije pristojne pozivajo, naj se odločitev sprejme čim prej, saj po njihovem tako prebivalci kot podjetja potrebujejo jasnost glede prihodnjih ukrepov.

Nižji DDV bi najbolj občutili tisti z nižjimi prihodki

V Gospodarskem krogu poudarjajo, da osnovna živila predstavljajo pomemben del vsakodnevnih izdatkov gospodinjstev, še posebej velik delež pa pomenijo pri gospodinjstvih z nižjimi in srednjimi prihodki.

Znižanje DDV z 9,5 na pet odstotkov bi zato po njihovi oceni predstavljalo neposredno razbremenitev pri vsakodnevnih nakupih. Prihranki pri hrani bi lahko gospodinjstvom omogočili večjo porabo za druge izdelke in storitve, s čimer bi se učinek ukrepa prenesel tudi na širše gospodarstvo.

Slovenci vse pogosteje nakupujejo čez mejo

Gospodarske organizacije opozarjajo, da se višje cene vse bolj odražajo tudi v vedenju potrošnikov. Del prebivalstva naj bi zmanjšal obseg nakupov, pogosteje iskal cenejše izdelke, pomemben del potrošnje pa se po njihovih navedbah seli v sosednje države.

To ni težava zgolj za trgovce. Posledice čuti celotna dobavna veriga – od domačih kmetov in proizvajalcev do dobaviteljev, logističnih podjetij in drugih dejavnosti, povezanih s prodajo hrane.

Če je nakupovanje v tujini za potrošnika ugodnejše, Slovenija izgublja ne le prihodke domačih podjetij, temveč tudi del davčnih prihodkov. Prav zato v Gospodarskem krogu menijo, da bi nižja stopnja DDV lahko prispevala k temu, da bi več kupne moči ostalo doma.

Stroški dela rastejo hitreje kot v EU, Slovenija pa ne dohiteva povprečja

Gospodarski krog opozarja tudi na širši problem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Po podatkih Eurostata, na katere se sklicujejo, so se stroški dela v Sloveniji med letoma 2022 in 2025 povečali za 28,6 odstotka. V povprečju Evropske unije je bila rast v istem obdobju 15,6-odstotna.

Kljub hitrejši rasti stroškov dela pa Slovenija ni izboljšala svojega položaja glede bruto domačega proizvoda na prebivalca, izraženega v standardih kupne moči. Leta 2025 je dosegala 90 odstotkov povprečja EU, enak delež kot leta 2022.

Gospodarske organizacije zato opozarjajo, da samo višanje stroškov dela brez ustreznega dviga produktivnosti ne zagotavlja višje blaginje in močnejše kupne moči.

Avstrija že znižala DDV na izbrana živila

Kot primer primerljivega ukrepa Gospodarski krog izpostavlja Avstrijo, ki je s 1. julijem DDV na izbrana osnovna živila trajno znižala z desetih na 4,9 odstotka. Primerljivo obdavčitev posameznih osnovnih živil so po njihovih navedbah uvedle tudi druge sosednje države, med njimi Italija, Hrvaška in Madžarska.

Slovenija bi se z znižanjem stopnje na pet odstotkov po oceni organizacij približala davčnim ureditvam v vseh štirih sosednjih državah.

Ob tem opozarjajo, da bi vztrajanje pri sedanji 9,5-odstotni stopnji lahko še naprej spodbujalo čezmejno nakupovanje in dodatno slabilo konkurenčnost domačih podjetij.

Bodo trgovci nižji DDV prenesli na potrošnike?

Ob vsakem predlogu za znižanje DDV se pojavi vprašanje, ali se bo davčna razbremenitev dejansko v celoti pokazala v nižjih cenah na policah trgovin.

V Gospodarskem krogu menijo, da je slovenski trg dovolj konkurenčen, da trgovci znižanja davka ne bi mogli preprosto zadržati zase. Trgovske verige in dobavitelji se po njihovih navedbah nenehno borijo za kupce, zato bi lahko znižanje cen posameznemu trgovcu prineslo konkurenčno prednost.

Po tej logiki bi se moral del davčne razbremenitve prenesti v maloprodajne cene. Učinek bi bilo mogoče spremljati tudi s primerjavo cen pred morebitnim znižanjem DDV in po njem, dodatno pa bi ga lahko preverjali pristojni nadzorni mehanizmi.

Gospodarstvo pričakuje širše razbremenitve

Znižanje DDV na osnovna živila v Gospodarskem krogu vidijo kot del širšega paketa ukrepov. Poleg nižjega DDV podpirajo tudi razbremenitev dela in prispevkov ter zmanjšanje administrativnih bremen.

Po njihovem stroški dela v Sloveniji že dalj časa rastejo hitreje od produktivnosti, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij in lahko vpliva na pripravljenost za nove naložbe.

Predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje bi podjetjem po njihovi oceni omogočilo lažje načrtovanje investicij, zaposlovanja, digitalne preobrazbe in nastopa na tujih trgih.

Sedemnajst organizacij, povezanih v Gospodarski krog, zato podpira čimprejšnjo uveljavitev ukrepov iz ZIURS. Od pristojnih pričakujejo predvsem hitro odločitev o dopustnosti referenduma in jasno časovnico nadaljnjih postopkov.

Za gospodinjstva bi znižanje DDV pomenilo možnost nižjih stroškov pri vsakodnevnem nakupu hrane, za gospodarstvo pa bi lahko predstavljalo enega od ukrepov za zadržanje potrošnje doma. Ključno vprašanje pa ostaja, kako hitro bi se morebitna davčna razbremenitev dejansko odrazila v cenah in koliko bi je na koncu občutili potrošniki.