Pričakujejo, da se bodo ohranile rešitve, ki zagotavljajo stabilno davčno okolje

6. 8. 2026 ob 17:41
0 komentarjev

Gospodarstvo

POSLUŠAJ ČLANEK

V Gospodarskem krogu pozdravljajo rešitev, ki ohranja sistem normirancev v okviru interventnega zakona za razvoj Slovenije. Po njihovih besedah gre za pomemben signal, da država prepoznava vlogo malih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih pri ustvarjanju gospodarske rasti in novih delovnih mest. Zato v luči odločitve Ustavnega sodišča RS o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu izpostavljajo pričakovanje, da bodo državljani na morebitnem referendumu prepoznali pozitivne rešitve zakona, ki prinašajo administrativno enostavnejše, preglednejše in cenejše poslovanje ter pravičnejšo obdavčitev malih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih.

V Gospodarskem krogu, katerega del je tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), poudarjajo, da mora biti davčni sistem predvidljiv, stabilen in mednarodno konkurenčen. Pogoste in nenadne spremembe davčne zakonodaje povečujejo negotovost, zavirajo investicije ter podjetnikom otežujejo dolgoročno načrtovanje poslovanja. Ohranjanje normiranega sistema oziroma rešitev v interventnem zakonu, ki zvišuje mejo za vstop v sistem, predstavlja pomemben korak k večji stabilnosti poslovnega okolja.

V preteklosti smo bili večkrat priča spreminjanju pravil celo večkrat v istem letu. Podjetniki potrebujejo jasna in dolgoročno veljavna pravila, na podlagi katerih lahko načrtujejo prihodnje aktivnosti, vlaganja in zaposlovanje.

Ob tem so v Gospodarskem krogu izpostavili, da normirani sistem ni davčna ugodnost, namenjena izbranim posameznikom, temveč administrativno poenostavljen način obdavčitve, ki zmanjšuje birokracijo in stroške poslovanja. Njegov ključni namen je zmanjševanje birokracije, administrativnih obremenitev in stroškov poslovanja predvsem pri manjših gospodarskih subjektih. Velika večina normirancev ustvarja pošteno dodano vrednost, redno plačuje davke in prispevke ter pomembno prispeva k razvoju lokalnih skupnosti in celotnega gospodarstva.

V javnosti se pogosto ustvarja vtis, da so normiranci davčno privilegirani, vendar takšne posplošitve ne odražajo dejanskega stanja. Pri normiranem sistemu je davčna osnova določena pavšalno na podlagi zakonsko predpisanih normiranih odhodkov, zato številni normiranci izkazujejo bistveno višjo davčno osnovo, kot bi jo imeli samostojni podjetniki z dejanskimi odhodki, ki vodijo poslovne knjige.

V praksi to pomeni, da normiranci v številnih primerih plačujejo davek od višjega dela svojih prihodkov, kot bi ga ob obdavčitvi po dejanskih stroških. Normiranega sistema zato ni mogoče obravnavati zgolj kot davčno ugodnejše oblike poslovanja, temveč predvsem kot administrativno enostavnejši in preglednejši način poslovanja.

Primerljive poenostavljene režime poznajo tudi druge evropske države. Na Hrvaškem lahko pavšalni obrtniki oz. podjetniki v sistemu ostanejo do 60.000 evrov letnih prihodkov, pri čemer letni pavšalni davek tudi v najvišjem razredu znaša 1.080 evrov, mesečni prispevki za tiste, ki so zavarovani na podlagi dejavnosti, pa letos približno 291 evrov.

V Franciji so prispevki mikro podjetnikov vezani neposredno na ustvarjen promet, zato ob ničelnih prihodkih tudi prispevkov ni. Poljska omogoča pavšalno obdavčitev prihodkov vse do meje dveh milijonov evrov, davčne stopnje pa glede na dejavnost znašajo od dva do 17 odstotkov. V Italiji je režim forfettario mogoče uporabljati do 85.000 evrov prihodkov; davek se obračuna le od zakonsko določenega deleža prihodkov, njegova običajna stopnja znaša 15 odstotkov, za nove dejavnosti pa lahko ob izpolnjenih pogojih prvih pet let velja petodstotna stopnja.

V Gospodarskem krogu pričakujejo, da se bodo ohranile rešitve, ki zagotavljajo stabilno, pregledno in razvojno naravnano davčno okolje. »Le s predvidljivimi pogoji poslovanja bo mogoče ohraniti podjetniško pobudo, spodbujati nova vlaganja in zaposlovanje ter zagotoviti dolgoročno in trajnostno gospodarsko rast Slovenije,« so zatrdili.

Sprejet, vendar zaradi referendumskega postopka še neuveljavljen interventni zakon zvišuje prihodkovno mejo za polno zavarovane normirance s 120.000 na 150.000 evrov, za druge, med katere sodijo zlasti popoldanski s. p.-ji, pa s 50.000 na 70.000 evrov. Pri polno zavarovanih samozaposlenih bi se do 100.000 evrov prihodkov priznalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, od 100.000 do 120.000 evrov 70 odstotkov in od 120.000 do 150.000 evrov 40 odstotkov.

Ugotavljanje davčne osnove za polne normirance. Vir: Domovina

Pri drugih bi se do 50.000 evrov priznalo 80 odstotkov, med 50.000 in 70.000 evri pa 70 odstotkov normiranih odhodkov.

Ugotavljanje davčne osnove za popoldanske normirance. Vir: Domovina

Pogoj zavarovanja za polni s. p. bi se znižal z najmanj 75 na najmanj 41 odstotkov letnega sklada ur, kar ustreza znižanju z devetih na pet mesecev. Zakon obenem črta posebno progresivno obdavčitev normirancev po 20- in 35-odstotni stopnji, zato bi se znova uporabljala 20-odstotna dokončna obdavčitev davčne osnove. Za samozaposlene, katerih letni prihodki ne presegajo letne minimalne plače, zakon predvideva tudi nižjo zavarovalno osnovo, vendar bi bilo mogoče ta ukrep izkoristiti le enkrat za največ 24 mesecev.

Zakon posega tudi v plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega po novem ne bi več plačevali tisti, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic, denimo popoldanski samostojni podjetniki, niti upokojenci od pokojnin. Od dohodkov iz drugega pravnega razmerja ga ne bi plačali niti zavarovanci, za katere je bil za posamezni mesec že plačan prispevek v skupni višini dveh odstotkov. Za redne samozaposlene pa dvoodstotni prispevek ostaja.