Ustavno sodišče bo odločalo o zakonu, ki bi lahko razkril resnico o Gen-I

Leva opozicija je zaradi spornega 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah vložila zahtevo za ustavno presojo. V ospredju je vprašanje, zakaj je Robert Golob tako odločno proti spremembi, ki naj bi preprečevala prepletanje glasovalnih pravic v medsebojno povezanih družbah. Če je vse čisto, zakaj takšen odpor?

Robert Golob je bil v času, ko je vodil Gen-I, eden najvplivnejših ljudi v slovenskem energetskem prostoru. Danes je predsednik največje opozicijske stranke, ki je skupaj s SD in Levico zaradi spremembe zakona stopila pred ustavno sodišče. Razlog? Po njihovem mnenju je 17. člen novele zakona o gospodarskih družbah protiustaven, ker naj bi retroaktivno posegal v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb.

Toda ob političnem vpitju opozicije se postavlja precej bolj preprosto vprašanje: česa se pravzaprav bojijo?

In še pomembneje: česa se boji Robert Golob?

Sprememba zakona namreč posega v ureditev tako imenovanih vzajemno povezanih družb. Po novi ureditvi vzajemno povezana družba ne bi imela glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, kadar ima ista oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh družbah.

Koalicija spremembo utemeljuje s potrebo po odpravi anomalije, pri kateri bi lahko poslovodstva prek zapletenih lastniških povezav in prepletanja glasovalnih pravic dejansko vplivala na odločanje v družbah bolj, kot bi bilo razumno glede na njihov dejanski lastniški položaj.

To je načelo, ki bi ga bilo težko označiti za sporno, če je cilj pregleden in pošten korporativni sistem. Toda prav tu se začne politična zgodba.

Gen-I kot osrednja senca zakonske spremembe

Kot je bilo že izpostavljeno v medijih, bi lahko imela sprememba pomembne posledice za lastniško in upravljavsko strukturo Gen-I. Gre za družbo, ki jo je Golob vodil pred vstopom v politiko in ki je zaradi svoje posebne lastniške strukture že več let predmet javnega zanimanja.

Gen energija ima več kot četrtinski delež v družbah Gen-I in Gen-EL, ti dve družbi pa sta medsebojno povezani na način, ki ustvarja krožno lastniško strukturo. Prav ta struktura je bila oblikovana v času, ko je Gen-I vodil Robert Golob.

Po novi zakonski ureditvi bi se v takšnih primerih lahko omejile oziroma odvzele glasovalne pravice iz vzajemnih deležev, večji vpliv pri odločanju pa bi pridobil večinski lastnik.

To pomeni, da bi lahko sprememba pomembno vplivala tudi na razmerja moči v Gen-I.

In prav tukaj se postavlja vprašanje, ki ga Golobovi politični zavezniki ne morejo preprosto odpraviti z besedo »podtaknjenec«. Zakaj je sprememba tako problematična, če naj bi zgolj preprečevala obvladovanje podjetij prek zapletenega kroženja lastniških in glasovalnih pravic?

Če je ureditev škodljiva, naj opozicija pojasni, komu in zakaj koristi sedanja ureditev. Če je protiustavna, naj ustavno sodišče to jasno ugotovi. Toda če sprememba zgolj preprečuje, da bi se z lastniškimi povezavami ustvarjala nesorazmerna dejanska moč, potem je vprašanje, zakaj je Golobova Svoboda tako odločno proti.

Golobova največja težava je lahko prav izguba vpliva

Robert Golob je iz gospodarstva v politiko prišel z močnim položajem v energetiki. Gen-I je bil njegov politični in javni kapital. Ko je postal premier, se je vprašanje njegovega vpliva na nekdanjo poslovno okolje večkrat pojavljalo v javnosti.

Zato današnji spor ni samo pravno vprašanje, ampak gre tudi za vprašanje transparentnosti, odgovornosti in ločitve med politično močjo ter gospodarskimi interesi.

Če bo nova ureditev povzročila, da bo država oziroma večinski lastnik dobil več dejanskega vpliva v podjetju, ki je bilo v preteklosti tesno povezano z Golobovim poslovnim delovanjem, je razumljivo, da se bodo pojavila vprašanja.

Toda namesto jasnih odgovorov smo dobili politično oznako: »podtaknjenec«. To je precej priročen izraz. Ko ni argumentov, je mogoče vsak neprijeten zakon razglasiti za podtaknjenca. Toda zakonodaja mora biti ocenjena po vsebini, ne po politični etiketi.

Zakaj je sprememba nujna?

Slovenija potrebuje bolj pregleden sistem upravljanja podjetij, še posebej tam, kjer je v ozadju državno premoženje.

Če obstajajo lastniške strukture, pri katerih se glasovalne pravice prek vzajemnih povezav lahko uporabljajo za ustvarjanje vpliva, ki presega dejanski lastniški položaj, je treba takšne anomalije odpraviti.

Ne zaradi Goloba, Janše ali ene stranke. Zaradi države. Slovenija si ne more privoščiti sistema, v katerem bi bilo mogoče z zapletenimi lastniškimi konstrukcijami ustvarjati vtis, da je formalni lastnik nekdo drug, dejanski vpliv pa ostaja v rokah tistih, ki so sistem pomagali vzpostaviti.

Prav zato je sprememba, če je pravno ustrezna, lahko pomemben korak k večji preglednosti.

Ustavno sodišče bo moralo odgovoriti na bistveno vprašanje

Seveda pa mora biti vsaka sprememba zakonodaje skladna z ustavo. Če zakon posega v že pridobljene pravice ali v obstoječa pravna razmerja na način, ki ni dopusten, bo moralo to presoditi ustavno sodišče. Toda pri tem bo pomembno tudi vprašanje, ali je opozicija ustavno presojo zahtevala predvsem zaradi načel pravne države ali zato, ker bi lahko zakon posegel v konkretne gospodarske in upravljavske interese.

To vprašanje je legitimno, še posebej, ker je med najglasnejšimi nasprotniki spremembe prav stranka Roberta Goloba – človeka, ki je Gen-I vodil v času nastanka njegove specifične lastniške strukture.

Zato se javnost upravičeno sprašuje, ali se Golob boji protiustavnega zakona ali pa se boji zakona, ki bi lahko spremenil razmerja moči v podjetju, s katerim je bil dolga leta poslovno in javno tesno povezan?

Odgovor bo morala dati politika. Končno besedo o ustavnosti pa bo imelo ustavno sodišče.

Toda ne glede na njegovo odločitev je vprašanje: ali bo Slovenija končno vzpostavila sistem, v katerem bo upravljanje državnega premoženja pregledno, odgovorno in brez prostora za krožne lastniške konstrukcije, ki omogočajo vpliv mimo očitne lastniške logike? Če da, je takšna sprememba nujna.

In če je zakon resnično zgolj »podtaknjenec«, potem se Robertu Golobu in njegovi Svobodi ni treba bati ničesar. Ustavno sodišče bo presodilo. Če pa sprememba razkriva nekaj drugega – nekaj, kar je bilo doslej mogoče skriti za zapletenimi lastniškimi razmerji –, potem je razumljivo, zakaj je prav ta člen postal tako pomemben za nekdanjega premierja.

Morda torej pravo vprašanje ni, kdo je zakon »podtaknil«. Pravo vprašanje je, komu bi koristilo, če bi takšne lastniške anomalije ostale nedotaknjene.