Stenice v planinskih kočah: PZS potrjuje pretekle primere v treh kočah, vendar jih po prenovi ni več

Komentar bralca pod nedavnim intervjujem s predsednikom Planinske zveze Slovenije (PZS) Martinom Šolarjem je opozoril na domneven pojav posteljnih stenic v nekaterih planinskih kočah. Uredništvo Domovine je zadevo preverilo pri PZS, ki je na naša vprašanja hitro in izčrpno odgovorila. Njihovo pojasnilo potrjuje in hkrati odgovarja na navedbe iz komentarja, da je bil pojav zaznan v treh, ne samo v dveh omenjenih kočah. Vendar po temeljiti prenovi prostorov stenic v nobeni od omenjenih gorskih koč nimajo več. »Po prenovi in nadaljnjih ukrepih zagotavljanja čistosti v omenjenih kočah ni več zaznati stenic,« zatrjujejo.

Komentar, ki je sprožil vprašanja

Bralec je pod intervju s predsednikom PZS Martinom Šolarjem zapisal, da je izvedel za pojav stenic v nekaterih planinskih kočah. Po njegovih navedbah je bila novica takrat potrjena zgolj za Vodnikov dom na Velem polju, kjer naj bi zaradi stenic zamenjali stenske opaže, pri drugih kočah, med njimi omenja še Poštarsko kočo na Vršiču, pa naj bi šlo za ugibanja. Bralec je vprašal, zakaj inšpekcijske službe ne ukrepajo, opozoril na trdoživost stenic in možnost, da jih pohodniki prenesejo domov ali na avtobus, ter v komentarju pozval ministrstvo za zdravje in PZS k ukrepanju.

Uredništvo Domovine je zaradi teh navedb PZS poslalo vprašanja o domnevnem pojavu in zaprosilo za odgovor. Odgovor in vsa pojasnila je zelo hitro, v nekaj urah, pripravil in posredoval Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS.

Hiter odgovor Planinske zveze Slovenije

Po pojasnilih PZS pojav posteljnih stenic ni nikakršna novost. Stenice so po navedbah zveze v okolju prisotne že dolgo, popolnega izkoreninjenja pa ne moremo realno pričakovati, saj se pojavljajo v skoraj vseh oblikah spalnih namestitev, tudi planinske koče pri tem niso nobena izjema. Prašnikar poudarja, da stenice v kočah primarno niso pojavile same od sebe, temveč so jih prinesli obiskovalci na oblekah, nahrbtnikih ali spalnih vrečah.

Ključni del odgovora zadeva konkretne primere. PZS potrjuje, da je bil pojav stenic v preteklih letih dejansko zaznan v treh planinskih kočah. Zaznali so jih v Vodnikovem domu na Velem polju, v Poštarskem domu na Vršiču in v Zasavski koči na Prehodavcih. V vseh treh so nato izvedli temeljito prenovo prostorov, kjer so stenice odkrili, po prenovi in dodatnih ukrepih za zagotavljanje čistosti pa v teh kočah stenic ni več zaznati.

Pri tem je treba jasno poudariti in opomniti, da PZS teme ni zamolčala, saj ima že lep čas vzpostavljena orodja za opozarjanje in ukrepanje. Po lastnih navedbah je planinske koče in njihove lastnike v zadnjih letih večkrat opozorila na potrebo po rednem preverjanju pojava stenic ter izvajanju tako preventivnih kot tudi kurativnih ukrepov.

Že leta 2020 je PZS skupaj z drugimi alpskimi združenji v Alpah izdala dve poučni zgibanki, konkretni gradivi, kjer so zbrana vsa podrobna priporočila za oskrbnike planinskih koč, v katerih opisujejo prepoznavanje pojava, preventivne ukrepe in postopek strokovnega zatiranja. Ločeno so izdali tudi zgibanko za obiskovalce z osnovnimi navodili, kako preprečiti prenos stenic in kaj storiti ob njihovem sumu prisotnosti. Obe gradivi je PZS Domovini priložila tudi ob odgovoru na naša vprašanja.

Dušan Prašnikar hkrati opozarja, da zagotovila, da se stenice v kočah ne bodo več pojavile, ni. Po njegovih besedah so stenice tako trdovratne, da so prisotne v številnih nastanitvah, tako v mestih kot drugje. Kot novost je izpostavil, da je bil letos v Sloveniji zaznan celo pojav stenic na sedežih javnih prevoznih sredstev, na kar je opozorila zdravstvena stroka. Zato je po njegovih besedah pomembno, da so obiskovalci nastanitvenih objektov dobro informirani o tem, kaj lahko storijo sami.

Kaj sploh je posteljna stenica

Posteljna stenica (Cimex lectularius) je žuželka brez kril, ki se prehranjuje s krvjo, njen glavni gostitelj pa je človek. Odrasla žival je rdečkasto rjave barve, ploskega telesa in dolga med 4,5 in 8,5 milimetra, njena življenjska doba pa je približno šest mesecev. Samica v tem času odloži med 150 in 300 jajčec, iz katerih se v petih razvojnih fazah izležejo odrasle živali. Za vsak nadaljnji razvoj mora mlada žival popiti kri, sicer razvoj obstane.

Stenice se čez dan skrivajo v razpokah, šivih, letvenih okvirjih in za pohištvom, na gostitelja pa se podajo predvsem ponoči. Več mesecev lahko preživijo brez hrane, kar pomeni, da jih niti daljša nezasedenost sobe ne izstrada. Po podatkih evropskih alpskih združenj ni dokazano, da bi prenašale povzročitelje bolezni, kožne reakcije po ugrizu pa se med ljudmi zelo razlikujejo, od popolne odsotnosti reakcije do srbečih izpuščajev, ki se lahko pojavijo tudi z zamikom več dni.

Kako stenice potujejo od koče do koče

Kot potrjuje tudi PZS, je glavni razlog za širjenje stenic v gorskem svetu gibanje ljudi, ne higienske razmere v kočah. Nahrbtniki pohodnikov so po ugotovitvah alpskih združenj najpogostejši način prenosa med kočami, pa tudi med hoteli, ki so izhodišče ali cilj pohodov. Ena sama oplojena samica, skrita v šivu nahrbtnika ali v spalni vreči, zadošča, da se pojav ponovi v naslednji koči.

Tveganje dodatno povečuje današnji profil sodobnega pohodnika. Kdor prehodi večdnevno pot, denimo Slovensko planinsko pot, Julijsko pot ali del mednarodne mreže Via Alpina, vsak večer prenoči v drugi koči in s seboj vsak dan prinese isto opremo, isti nahrbtnik in isto spalno vrečo. Če je bila samo ena od prejšnjih koč okužena, lahko postane pohodnik prenašalec stenic do njegove naslednje postaje. Stenice se širijo tudi z rabljenimi predmeti, na primer pohištvom ali vzmetnicami, kar pa je za koče manj pogosta pot do okužbe kot s prtljago gostov.

Pri tem velja poudariti, da stenice v slovenske koče lahko prispejo od povsod. Slovenske planinske poti obiskujejo pohodniki z vseh koncev Evrope in sveta, ki so pogosto tik pred prihodom prenočevali v tujih kočah, hostlih ali na letalih in vlakih, torej v okoljih, kjer je bil pojav stenic morda že prisoten. Izvor okužbe zato ni nujno domač, kar potrjuje tudi PZS, ko pravi, da stenice v kočah niso primarno nastale same od sebe, temveč so jih prinesli obiskovalci.

Zakaj so gorske koče zanje dovzetne 

Gorske koče imajo po opozorilih alpskih združenj več lastnosti, ki iztrebljanje stenic otežijo v primerjavi, denimo, s hotelom v dolini. Lesene stenske obloge, letve in kabelski kanali, ki so v kočah pogosti, ponujajo veliko skrivališč in obenem otežijo natančno kemično obdelavo. Marsikatera koča je za podjetja, ki se ukvarjajo z zatiranjem škodljivcev, težko dostopna, nekatere pa nimajo dovolj električne energije za toplotno obdelavo prostorov, ki zahteva vzdrževanje temperature od 50 do 60 stopinj Celzija več ur v vseh delih stavbe.

K temu se pridružuje visoka zasedenost skupnih ležišč v sezoni. Del javnosti stenice še vedno povezuje s slabo higieno ali preteklimi vojnimi časi, zato tveganje ocenjuje kot manj verjetno, čeprav se, kot poudarja tudi PZS, pojavljajo neodvisno od higienskih razmer.

Kaj lahko sami storite proti stenicam

Gostje lahko tveganje bistveno zmanjšajo z nekaj preprostimi navadami, ki jih priporočajo tudi PZS in evropska alpska združenja. Nahrbtnika ne puščajte v bližini postelje, temveč ga hranite dobro zaprtega, po možnosti v svetli zapiralni vreči ali škatli, na kateri je morebitne bežeče stenice lažje opaziti. Pred spanjem na hitro preglejte posteljno ogrodje, letveno dno in šive vzmetnice. Po vrnitvi domov opremo operite na vsaj 40, po možnosti pa na 60 stopinjah Celzija ali jo za tri dni shranite v zamrzovalniku pri –18 stopinjah Celzija.

Enaka previdnost je po novem smiselna tudi na javnem prevozu, potem ko je bil letos pojav stenic zaznan tudi na sedežih javnih prevoznih sredstev v Sloveniji, na kar je opozorila zdravstvena stroka. Osebju koč PZS in alpska združenja svetujejo redne rutinske preglede, po možnosti s certificiranimi ekipami s psom slednikom ter sprotno izmenjavo informacij med sosednjimi kočami, saj se stenice pogosto vračajo iz koče, ki je pojav že imela.

Gostom je priporočljivo svetovati, naj v koči povprašajo po zgibanki PZS o posteljnih stenicah, ki na kratko in razumljivo pojasni, kako prepoznati sledove stenic in kako ravnati z opremo, da jih ne prenašajo naprej. Enako gradivo, dopolnjeno s podrobnejšimi priporočili za oskrbnike, je osebju koč v pomoč pri prepoznavanju pojava stenic in izbiri ustreznih ukrepov, še preden je potreben poseg strokovnega izvajalca dezinsekcije.

Pojav, ki ne pozna meja

Stenice ne poznajo državnih meja in v slovenske planinske koče lahko prispejo z vseh vetrov. Slovenske gorske poti vsako leto obiščejo pohodniki z vseh koncev sveta. In slednji so morda pred prihodom k nam prenočevali v tuji koči, hostlu, hotelu ali na letalu, torej v okolju, kjer je bil pojav stenic že prisoten. Pomembno je tudi poudariti, da to nima zveze s higienskimi standardi posamezne države.

Kot je že razvidno iz priporočil PZS in evropskih alpskih združenj, se stenice pojavljajo neodvisno od higienskih razmer in jih najdemo tudi v najbolj urejenih in čistih prostorih. Odločilen je zgolj obseg števila gostov: več kot jih je, večja je lahko tudi možnost, da bi lahko nekdo nevede prinesel stenice s seboj.