3 najpogostejše okužbe s hrano v poletnem času

Med občutljiva živila, ki so pogost vzrok črevesnih težav pri ljudeh, sodi tudi sladoled. Vir: Pexels
POSLUŠAJ ČLANEK

Poletje je čas piknikov, uživanja sladoleda in potovanj, kjer se radi razvajamo z dobro hrano. Ker so temperature višje, se hrana lahko hitreje pokvari in povzroči črevesno okužbo. Najpogostejše so okužbe z bakterijo salmonelo, e.coli in listerijo, a z nekaterimi ukrepi lahko to nevšečnost preprečimo.

Da vam poletja ne bi pokvarila zastrupitev s hrano, je pomembno, da ste nekoliko previdnejši pri shranjevanju hitro pokvarljivih živil in pri njihovi toplotni obdelavi. Med hitro pokvarljiva živila sodijo meso, jajca, perutnina, ribe, mlečni izdelki, vključno s sladoledom, in že razrezano sadje in zelenjava. Pomembno je, da ta živila shranjujemo na hladnem. To je veliko lažje, če jih kuhamo doma in imamo v bližini hladilnik, težje pa je shranjevanje živil, ki jih prinesemo na piknik. Najbolje je, da jih prenašamo kar v hladilni torbi, ki jo nato hranimo nekje v senci. Pazimo, da hitro pokvarljivih živil ne odlagamo na soncu. Pri njih se namreč bakterije hitreje razmnožujejo, če je temperatura višja od petih stopinj Celzija. Pri peki na žaru uporabljajte meso, ki ste ga pred tem popolnoma odtajali, pecite pa ga čim bolj enakomerno. Potencialno nevarne bakterije lahko uničite tudi s peko, ki je dovolj dolga in pri dovolj visoki temperaturi, zato s peko nikar ne hitite.

Med občutljiva živila, ki so pogost vzrok črevesnih težav pri ljudeh, sodi tudi sladoled. Če sladoled kupujete na potovanjih, na morju ali na oddihu, vedno preverite, če je ustrezno hlajen, preden si ga privoščite. Sladoled, ki je ustrezno hlajen, je trd na dotik in zamrznjen. Če opazite, da je mehak, to pomeni, da ni bil shranjen na ustrezni temperaturi in ga ne uživajte. Če sladoled kupujete v trgovini, pa je pomembno, da na poti domov ni izpostavljen previsoki temperaturi. Na NIJZ priporočajo, da sladoled v trgovini kupite, tik preden se odpravite na blagajno, in da ga čim prej odnesete domov in prestavite v zamrzovalnik. Pomembno je tudi, da že odtajanega sladoleda ne zamrzujete znova.

Potencialno nevarne bakterije lahko uničite tudi s peko, ki je dovolj dolga in pri dovolj visoki temperaturi, zato s peko nikar ne hitite. Vir:Pexels

 

Okužbe s hrano so pogoste tudi na nekaterih potovanjih. Če greste na potovanje v državo, kjer je higiena pri pripravi živil manjša, se izogibajte uživanju surovega mesa in perutnine, solat, surove zelenjave, mlečnih izdelkov, paštet, mesnih namazov, izdelkov iz jajc in rib. Prav tako ne pijte vode iz pipe, če niste prepričani o njeni neoporečnosti. V teh državah uživajte hrano, ki je bila segreta vsaj na 65 stopinj Celzija, varna pa je tudi suha hrana, kot so prepečenec, kruh in krekerji. Izbirajte sadje in zelenjavo, ki jo je treba olupiti in pijte ustekleničeno vodo.

Tri najpogostejše okužbe:

Salmonela

Okužba s salmonelo, ki jo dobimo preko hrane, je pogosta. Največkrat se razvije v nepravilno shranjenih živilih, kot so perutnina in jajca, v nezadostno toplotno obdelanem mesu in nepasteriziranih mlečnih izdelkih. Okužba s salmonelo se po podatkih NIJZ kaže z drisko, bolečinami v trebuhu, lahko tudi bruhanjem in povišano telesno temperaturo. Težave pri večini obolelih postopoma izzvenijo v nekaj dneh, pri osebah, ki imajo kronične bolezni, pa lahko vztrajajo več tednov. V redkih primerih lahko pride tudi do zapletov pri okužbi s salmonelo.

Vir: Pexels

E. Coli

E.Coli je bakterija, ki živi v črevesju ljudi in živali in je lahko prisotna v živilih ali pitni vodi. Prisotnost te bakterije je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja živil ali vode. Takšna živila predstavljajo tveganje za okužbo z različnimi povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni. Vzrok za onesnaženje je lahko nezadostno čiščenje in pranje živil, ki jih uživamo surove, uporaba onesnažene pitne vode, nezadostna higiena v kuhinji. Živila, ki so pogosto izvor okužbe z E.Coli, so onesnažena pitna voda, nezadostno toplotno obdelano meso, nepasterizirano mleko in mlečni izdelki. Črevesna bolezen se najpogosteje razvije od 8 do 48 ur po zaužitju okužene hrane. Znaki bolezni so napet trebuh, slabost, trebušni krči, bruhanje, driska (vodena ali krvava), lahko povišana telesna temperatura. Bolezen traja nekaj dni. Verjetnost zapletov je večja pri otrocih in starostnikih.

Listerija

Najpogostejši vir okužbe z bakterijo listerijo so beljakovinska živila, kot so meso in siri. Ti so najboljše gojišče za rast listerije. Poleg tega surovo mleko in mlečni izdelki in toplotno nezadostno obdelano meso ali delikatesne salame in klobase. Ta živila se lahko onesnažijo z listerijo med pripravo pri stiku z onesnaženimi delovnimi površinami. Če niso pripravljena na način, ki uniči listerijo ali zadrži njeno rast, njihovo dolgo shranjevanje v hladilniku omogoča nadaljnje povečanje števila listerij, ker rastejo tudi pri nizkih temperaturah hladilnika.

Listerija najpogosteje povzroči prehodno okužbo brez znakov. Večina odraslih bolezen preboli v nekaj dneh, blaga okužba poteka s simptomi gripi podobnega obolenja, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, zvišana telesna temperatura, ali pa s simptomi prizadetosti prebavnega trakta, kot so driska, slabost in bruhanje. Pri ranljivih skupinah ljudi je okužba lahko dolgotrajna, huda in lahko ogroža življenje. Poteka kot težko sistemsko obolenje, z vnetjem možganov in možganskih ovojnic ter septikemijo. Smrtnost je v teh primerih visoka, tudi do 50-odstotna.

Bolj ranljive skupine pri okužbah s hrano so nosečnice in novorojenčki, starostniki, kronični bolniki in imunsko oslabljene osebe.

 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike