ZZDej razdvaja – odhodi koncesionarjev skrbijo tudi poslanca Svobode

V Državnem zboru so imeli poslanci na dnevnem redu obravnavo novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki naj bi razmejila javno zdravstvo od zasebnega. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da gre za enega od temeljnih zakonov zdravstvene reforme, ki krepi vlogo javnih zdravstvenih zavodov, jasno opredeli, regulira javno in tržno dejavnost ter podrobno obravnava opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra.

Tako kot opozicija, tudi Zdravniška zbornica nasprotuje noveli zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) – opozarjajo, da novela ne bo izboljšala dostopnosti do zdravstvenih storitev, temveč bo dodatno obremenila zdravstvene delavce. Prav tako je Zakonodajno pravna služba ocenila, da novela krši več temeljnih ustavnih določb, ki zagotavljajo pravice zdravstvenih delavcev in pacientov. Kot smo pred kratkim pisali, o škodljivosti novele opozarjajo tudi Mladi zdravniki in Fides. Zanimivo, celo ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in finančni minister Klemen Boštjančič sta pred nekaj dnevi v Državni zbor poslala dopis, v katerem sta pozvala k premisleku o določilu predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev. Opozorila sta, da rešitev morda ne bi dosegla namena in bi lahko bila tudi predmet ustavne presoje. Spomnimo, tudi dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bil izrazito kritičen do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ocenil je, da novela vsebuje številne prepovedi, omejitve in posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, kar po njegovem prepričanju odpira vprašanja o ustavnosti zakona. Opozoril je, da novela ne bo izboljšala zdravstvene oskrbe, pač pa bo imela dolgotrajne negativne posledice tako za zdravstvene delavce kot za bolnike. »Zakaj se vlada odloča za vzbujanje nezadovoljstva med zdravstvenimi delavci, namesto da bi jih spodbujala k večji storilnosti, mi ni jasno. Te logike preprosto ne razumem in prepričan sem, da bo rezultat slab,« je komentiral.

Poslanci so 13. marca na Odboru za zdravstvo predlogu novele zakona prižgali zeleno luč, hkrati pa so sprejeli številna dopolnila. Spremenjen predlog tako tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost, in sicer pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži. Glede predvidene neprofitnosti koncesionarjev je na seji v Državnem zboru tudi potekala najbolj žgoča debata. S pomisleki finančnega ministra in ministrice za zdravje se je danes strinjal tudi poslanec Miroslav Gregorič (GS), ki je opozoril, da so koncesionarji tudi med lekarnarji, veterinarji, vrtci, domovi za starejše, notarji, celo med servisi za tehnične preglede motornih vozil. »Ali bomo tudi tem prepovedali ustvarjati dobiček,« je vprašal in izrazil skrb: »Kaj, če bodo koncesionarji začeli vračati koncesije?« Dejal je, da bo glasoval proti takšni rešitvi.

Vodja poslanske skupine Jelka Godec (SDS) je med drugim opozorila, da v zdravstvu glavni problem ni »dvoživkarstvo«, ampak neracionalna poraba denarja in netransparentno oziroma slabo vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Poslanka je sicer tudi ocenila, da se ji zdi nesprejemljivo, da ni prejela dopisa obeh ministrov, čeprav je z njim po ulicah že mahal Jaša Jenull. Med odmorom so nato dopis objavili v internem sistemu – poslanci bi sicer težko razpravljali o nečem, česar niti niso imeli možnosti prebrati.

Poslanka Iva Dimic (NSi) je izrazila začudenje, da je ministrica prisotna na seji in da še ni odstopila – glede na to, da je bila kot ministrica povožena od lastne poslanske skupine. Je pa opozicija pozitivno ocenila predlog stranke SD, s katerim želijo med izvajalci javne zdravstvene službe ohraniti tudi zavode, katerih država ni neposredni ustanovitelj – tako bi v javno zdravstveno mrežo lahko vključili tudi kapacitete Železniškega zdravstvenega doma, ki je sicer v lasti državnih Slovenskih železnic. Če se ne bo izkazalo, da je potrebna še tretja obravnava, naj bi glasovanje opravili v petek.

.@jelka_godec ministrici za zdravje: Boste jutri odstopili, ko bodo zadeve sprejete oz. ali boste odstopili, ko vas ne bodo poslanci poslušali? Glede na to, da opozarjate, da je zakonska materija lahko ustavno sporna, je ta zadeva zelo shizofrena, moram priznati. 🤷‍♀️

‼️… pic.twitter.com/NIJrK9r4nM

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 27, 2025

Predsednica odbora za zdravstvo pravi, da odločitve ne bodo spreminjali

O dopisu ministra za finance in ministrice za zdravje je prvi poročal Večer, spraševali so se, ali bo zaradi nasprotovanja vplivnih ministrov padel krovni zdravstveni zakon Golobove vlade. Predsednik vlade Robert Golob je sicer po koalicijskem vrhu dejal, da je zakon o zdravstveni dejavnosti deležen soglasne podpore v koaliciji. A sta že omenjena ministra nato poslala dopis predsednici odbora za zdravstvo Tamari Kozlovič. Pozvala sta k razmisleku glede predlaganih sprememb, ki so po njuni oceni kompleksne – kar potrjuje tudi obseg na odboru sprejetih amandmajev. »Prav zaradi te kompleksnosti sprememb kot celote izražamo skrb, da bi lahko parcialni posegi spremenili vsebinski namen zakona. Zato na ministrstvu za finance menimo, da velja skupaj z ministrstvom za zdravje, ki je nosilec te zakonodaje in predlagatelji sprememb, opraviti še dodaten premislek, ki bo zagotovil, da je zakonodaja jasna, konsistentna in resnično zasleduje cilje, ki jih želijo doseči predlagatelji sprememb,« sta po Večerovih navedbah zapisala ministra, ki sta opozorila tudi na morebitno ustavno presojo. »Morebitna bojazen, da bi se presežke iz javne dejavnosti prelivalo v 'tržno' oziroma samoplačniško dejavnost, je odveč, saj predlog zakona jasno določa način delitve splošnih stroškov pri koncesionarjih, za nadzor nad ustreznostjo pa bo pristojen ZZZS, ki ima vpogled v poslovanje tako javnih zavodov kot tudi koncesionarjev, kar na ministrstvu pozdravljamo,« je še pisalo v dopisu. Na ministrstvih so še zapisali, da obstaja bojazen, da predlagana rešitev omejevanja poslovanja koncesionarjev ne bo dosegla namena predlagateljev, saj se bodo koncesionarji pravilom lahko prilagodili in bodo preko transfernih ali nabavnih cen zmanjševali morebitne presežke, posledično pa ne bodo prikazovali dobička – v tem primeru država ne bi prejela davka od dohodka pravnih oseb. Tamara Kozlovič je za Večer dejala, da odločitve ne bodo spreminjali.

Zakon o zdravstveni dejavnosti pelje stvari v nasprotno smer

»Zakon o zdravstveni dejavnosti pelje stvari v nasprotno smer. Zato koalicijo pozivamo, naj zakonske novele ne sprejme,« je na novinarski konferenci pozvala poslanka Iva Dimic, v stranki NSi pa so vložili sklic za nujno sejo odbora za zdravstvo. »Podeželje je dvigalo glas, ko so zapirali pošte, banke, bencinske črpalke, umikali bankomate, danes so na udaru najšibkejši, tisti, ki ostajajo brez zdravnikov,« je poslanka dejala, da zahtevajo ukrepe ob tem, ko iz zdravstvenih domov na podeželju prihajajo skrb vzbujajoče informacije o tem, da je zaradi pomanjkanja zdravnikov ogrožena osnovna zdravstvena oskrba prebivalcev.

Posebej odmevno je dogajanje v Zdravstvenem domu Tolmin, kjer visi na nitki nujna medicinska pomoč. Na robu zmogljivosti so tudi preostale dejavnosti. Od enajstih ambulant družinske medicine jih namreč zaradi pomanjkanja zdravnikov deluje le pet. »NMP so reševali zunanji zdravniki. Inšpekcija jim je prepovedala delo prek s. p.-ja, je pa dopustila podjemne pogodbe. Edina razlika je administrativna – zaradi neživljenjske omejitve bo ta birokratski salto zdravstveni dom stal 70 odstotkov več. Delali bodo isti zdravniki, enak obseg dela, enake storitve, le za mnogo več davkoplačevalskega denarja,« je Dimičeva opozorila na absurd, ki ga bo prenovljeni zakon o zdravstveni dejavnosti normaliziral. Povedala je še, da imajo podobne težave tudi v Zdravstvenem domu Idrija. »Direktorji zdravstvenih domov širše severnoprimorske regije so sestavili obsežne predloge za izboljšanje stanja na področju izbranih osebnih zdravnikov. »Pričakujemo, da jim bo ministrstvo prisluhnilo,« je dejala poslanka in opozorila, da se bodo težave brez ukrepanja samo še stopnjevale.

Vladna zdravstvena politika rešuje zdravstvo z višjimi stroški, manjšo dostopnostjo in manj opravljenimi storitvami.

🖊️ https://t.co/d7EIEJ1ysR@iva_dimic44967 #zdravstvo pic.twitter.com/JanA6EZKbg

— NSi (@NovaSlovenija) March 27, 2025