Špetir v golobnjaku

Slovenci imamo to »srečo«, da imamo na vseh treh najpomembnejših političnih funkcijah v državi tri začetnike, da ne rečemo »aberveznike«. No, roko na srce, predsednik vlade Golob ni čisti politični začetnik, čeprav je od funkcije državnega sekretarja pred leti do premierja nedvomno velik, če že ne ogromen korak. Kar pa zadeva predsednico državnega zbora in predsednico republike, pa politike prej niti povohali nista.

Že od vsega začetka je bilo torej jasno, da od njihovih mandatov kaj res velikega, da ne rečemo epohalnega, ne gre pričakovati. Upati pa je vseeno bilo, da se bodo vsaj trudili v dobro vseh nas, se sproti učili, zlepa ali zgrda, in sčasoma vsaj kolikor toliko obvladali svojo funkcijo. Jok, brate. Čeprav so na položajih, sicer različno dolgo, pa vendar že več let, še zmeraj praktično vsak dan dokazujejo, da se niti obnašati ne znajo funkciji primerno, kaj šele, da bi jo obvladovali. Roko na srce – za to se jim, po domače povedano, preprosto fučka. Nihče izmed njih ni kandidiral zato, ker bi želel storiti kaj dobrega za Slovenijo. Nasprotno, njihovi motivi so bili zgolj osebni, egoistični.

Nihče izmed njih ni kandidiral zato, ker bi želel storiti kaj dobrega za Slovenijo. Nasprotno, njihovi motivi so bili zgolj osebni, egoistični.

Avtor pravi, da je to kot v peskovniku. Preberite, zakaj.