Zaslišanje na ameriškem Vrhovnem sodišču nakazuje, da bo pri vprašanju splava v ospredje stopila zaščita nerojenega življenja
POSLUŠAJ ČLANEK
V sredo je Vrhovno sodišče opravilo zaslišanje v primeru Dobbs v. Jackson Women's Health Organization. Gre za zakon zvezne države Misisipi, ki želi opravljanje splava omejiti na 15 tednov nosečnosti, vendar je bil zakon odpravljen s strani nižjih sodišč.
Ker Misisipi od Vrhovnega sodišča terja tudi odpravo sodbe Roe vs. Wade, ki je uzakonila vsesplošno pravico do splava, so v omenjeno sojenje uprte vse oči ameriške javnosti. V primeru uspeha Misisipija bo to največja zmaga zagovornikov življenja v zadnjih 50 letih. S konservativno večino vrhovnih sodnikov je odprava prisilne uzakonitve prvič po letu 1973 realna možnost v ZDA.
Leta 1973 je vrhovno sodišče v primeru Roe vs. Wade odločilo, da morajo vse zvezne države v ZDA omogočati dostop do splava vse do zmožnosti preživetja zarodka izven maternice, ki se ocenjuje v 24. tednu nosečnosti. Pred to odločitvijo je bila ureditev na področju splava prepuščena zveznim državam, v približno polovici izmed njih pa je bil splav prepovedan ali zelo močno omejen.
Poleg sodbe iz leta 1973 na ureditev s področja splava posega tudi sodba Planned Parenthood of Southeastern Pennsylvania vs. Casey iz leta 1992, ki določa, da države nosečnicam, ki želijo narediti splav, ne smejo nalagati »nepotrebnih bremen«, med katera denimo šteje soglasje moža pri poročenih ženskah. Na podlagi obeh sodb so sodišča (tudi vrhovno) že zavrnila številne poskuse držav, da bi omejile splav.
A zdaj se po skoraj 50 letih uzakonjenega splava obetajo spremembe. Letos je sodišče že pustilo v veljavi teksaški zakon, ki omejuje splav na čas, ko še ni mogoče zaznati otrokovega srčnega utripa (6–8 tednov), tokrat pa odloča o zakonu iz Misisispija, ki splav omejuje na 15 tednov nosečnosti, v igri pa je tudi odprava sodbe Roe vs. Wade.
Sama odprava sodbe Roe vs. Wade sicer še ne bi pomenila prepovedi splava, temveč bi urejanje tega vprašanja prepustila zveznim državam. Dvanajst zveznih držav že ima zakone, ki bodo stopili v veljavo v trenutku razveljavitve Roe vs. Wade in prepovedali splav, še v devetih pa ga konkretno omejili.
Sodniki so v sredo zaslišali Scotta G. Stewarta, državnega pravobranilca države Misisipi, Julie Rikelman, ki zastopa kliniko za splave Jackson, edino takšno kliniko v Misisipiju, in državno pravobranilko Bidnove administracije Elizabeth B. Prelogar.
Stewart je obrazložil, da za Roe vs. Wade v ustavi ni osnove ter da ta odločitev škodi demokratičnemu procesu, zastruplja zakonodajo. Sodnikom predlaga, da prepustijo ljudem, da se odločajo glede vprašanja splava, kar je tudi v duhu ustave. Slednja namreč vprašanja, ki jih neposredno ne naslavlja, prepušča ljudem.
Hkrati dodaja, da ima misisipijski zakon tudi varovalke v primeru, da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje matere, ter opozarja, da je primer splava edini primer, kjer sodišče dovoljuje končanje življenja.
Na vprašanje sodnika Clerencea Thomasa, kje v ustavi je zapisana pravica, Rickelmanova in Prelogarjeva nista znali odgovoriti. Uzakonitev splava utemeljujeta na osnovi avtonomije telesa, svobode in enakosti, pri čemer se ironično sklicujeta na 14. amandma ustave, ki eksplicitno varuje življenje. Kot pravita, država ne bi smela siliti žensk, da končajo nosečnost.
Na vprašanje Amy Coney Barrett, zakaj je splav potreben, če lahko mati starševstvo prekine tudi po rojstvu, tako da otroka odda v posvojitev, kar zanjo ne pomeni nobenih pravnih posledic, sta odgovorili, da ta možnost ne naslavlja unikatnih ovir in psiholoških zahtev, ki jih nalaga nosečnost, in da je splav potreben za resnično svobodo žensk.
Liberalnejša sodnica Sonia Sotomayor je opozorila, da bi do odprave precedensa Roe vs. Wade prišlo zgolj zaradi spremenjene sestave sodišča, kar bi ustvarilo občutek, da sodišče odloča politično. A tudi ta argument je ovrgel Brett Kavanaugh, ko je opozoril, da so nekatere najpomembnejše odločitve sodišča razveljavile prejšnje. Izpostavil je primer odprave segregacije. Ko je dodal, če je bila odločitev sodišča v osnovi napačna, se ne moremo izgovarjati na načelo, da že odločenih stvari ne spreminjamo.
Med drugim je Sotomayorjeva dvomila tudi v podatek, da otrok pri 24. tednu čuti bolečino, ter zarodek primerjala z možgansko mrtvim človekom, pri katerem tudi pride do trzljajev, če jih sprožimo.
Zaslišanje so spremljali protesti zagovornikov splava in shodi zagovornikov življenja. Štiri ženske so v znak protesta pred velikim napisom »Tabletko za splav bomo uživale za vedno« zaužile tabletko za splav.
https://twitter.com/ShoutYrAbortion/status/1466082932670582790
Odločitev sodnikov bo znana čez nekaj mesecev, najverjetneje junija prihodnje leto. Glede na razpravo je pričakovati, da bodo sodniki obdržali misisipijski zakon, ki omejuje splav na 15 tednov, ni pa še znano, ali bodo odpravili tudi sodbo Roe vs. Wade, ker so nekateri sodniki glede tega nekoliko bolj zadržani.
Zagovorniki življenja so sicer navdani z upanjem, saj od leta 1973 še nikoli niso bili tako blizu. Sojenje pozdravljajo tudi ameriški škofje, ki pozivajo k molitvi in postu v namen uspeha sojenja ter odprave uzakonitve splava.
https://twitter.com/She_Brings_Joy/status/1466086025382531079?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1466086025382531079%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.catholicnewsagency.com%2Fnews%2F249745%2Flive-updates-supreme-court-to-hear-arguments-in-dobbs-v-jackson-womens-health
Ker Misisipi od Vrhovnega sodišča terja tudi odpravo sodbe Roe vs. Wade, ki je uzakonila vsesplošno pravico do splava, so v omenjeno sojenje uprte vse oči ameriške javnosti. V primeru uspeha Misisipija bo to največja zmaga zagovornikov življenja v zadnjih 50 letih. S konservativno večino vrhovnih sodnikov je odprava prisilne uzakonitve prvič po letu 1973 realna možnost v ZDA.
Leta 1973 je vrhovno sodišče v primeru Roe vs. Wade odločilo, da morajo vse zvezne države v ZDA omogočati dostop do splava vse do zmožnosti preživetja zarodka izven maternice, ki se ocenjuje v 24. tednu nosečnosti. Pred to odločitvijo je bila ureditev na področju splava prepuščena zveznim državam, v približno polovici izmed njih pa je bil splav prepovedan ali zelo močno omejen.
Trenutna večina postavlja mejnike na področju varovanja življenja
Poleg sodbe iz leta 1973 na ureditev s področja splava posega tudi sodba Planned Parenthood of Southeastern Pennsylvania vs. Casey iz leta 1992, ki določa, da države nosečnicam, ki želijo narediti splav, ne smejo nalagati »nepotrebnih bremen«, med katera denimo šteje soglasje moža pri poročenih ženskah. Na podlagi obeh sodb so sodišča (tudi vrhovno) že zavrnila številne poskuse držav, da bi omejile splav.
A zdaj se po skoraj 50 letih uzakonjenega splava obetajo spremembe. Letos je sodišče že pustilo v veljavi teksaški zakon, ki omejuje splav na čas, ko še ni mogoče zaznati otrokovega srčnega utripa (6–8 tednov), tokrat pa odloča o zakonu iz Misisispija, ki splav omejuje na 15 tednov nosečnosti, v igri pa je tudi odprava sodbe Roe vs. Wade.
Sama odprava sodbe Roe vs. Wade sicer še ne bi pomenila prepovedi splava, temveč bi urejanje tega vprašanja prepustila zveznim državam. Dvanajst zveznih držav že ima zakone, ki bodo stopili v veljavo v trenutku razveljavitve Roe vs. Wade in prepovedali splav, še v devetih pa ga konkretno omejili.
Zaradi splava letno umre 862.320 nerojenih Američanov (2017), kar je najpogostejši vzrok smrti med Američani (če mednje štejemo nerojene). Od leta 1973 je bilo splavljenih 63 milijonov Američanov. Več kot 50.000 splavljenih otrok je v času posega starejših od 15 tednov, kamor mejo postavljajo v Misisipiju. Splav odnese več življenj kot srčno-žilne bolezni (659.041) in nesreče (173.040) skupaj, pri čemer gre za sicer prvi in tretji najpogostejši vzrok smrti na zvezni ravni. Po nekaterih podatkih naj bi splav opravila vsaka četrta ženska v ZDA.
Vprašanja predvsem o ustavnosti splava in možnosti spreminjanja preteklih odločitev sodišča
Sodniki so v sredo zaslišali Scotta G. Stewarta, državnega pravobranilca države Misisipi, Julie Rikelman, ki zastopa kliniko za splave Jackson, edino takšno kliniko v Misisipiju, in državno pravobranilko Bidnove administracije Elizabeth B. Prelogar.
Stewart je obrazložil, da za Roe vs. Wade v ustavi ni osnove ter da ta odločitev škodi demokratičnemu procesu, zastruplja zakonodajo. Sodnikom predlaga, da prepustijo ljudem, da se odločajo glede vprašanja splava, kar je tudi v duhu ustave. Slednja namreč vprašanja, ki jih neposredno ne naslavlja, prepušča ljudem.
Hkrati dodaja, da ima misisipijski zakon tudi varovalke v primeru, da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje matere, ter opozarja, da je primer splava edini primer, kjer sodišče dovoljuje končanje življenja.
Na vprašanje sodnika Clerencea Thomasa, kje v ustavi je zapisana pravica, Rickelmanova in Prelogarjeva nista znali odgovoriti. Uzakonitev splava utemeljujeta na osnovi avtonomije telesa, svobode in enakosti, pri čemer se ironično sklicujeta na 14. amandma ustave, ki eksplicitno varuje življenje. Kot pravita, država ne bi smela siliti žensk, da končajo nosečnost.
Na vprašanje Amy Coney Barrett, zakaj je splav potreben, če lahko mati starševstvo prekine tudi po rojstvu, tako da otroka odda v posvojitev, kar zanjo ne pomeni nobenih pravnih posledic, sta odgovorili, da ta možnost ne naslavlja unikatnih ovir in psiholoških zahtev, ki jih nalaga nosečnost, in da je splav potreben za resnično svobodo žensk.
Liberalnejša sodnica Sonia Sotomayor je opozorila, da bi do odprave precedensa Roe vs. Wade prišlo zgolj zaradi spremenjene sestave sodišča, kar bi ustvarilo občutek, da sodišče odloča politično. A tudi ta argument je ovrgel Brett Kavanaugh, ko je opozoril, da so nekatere najpomembnejše odločitve sodišča razveljavile prejšnje. Izpostavil je primer odprave segregacije. Ko je dodal, če je bila odločitev sodišča v osnovi napačna, se ne moremo izgovarjati na načelo, da že odločenih stvari ne spreminjamo.
Med drugim je Sotomayorjeva dvomila tudi v podatek, da otrok pri 24. tednu čuti bolečino, ter zarodek primerjala z možgansko mrtvim človekom, pri katerem tudi pride do trzljajev, če jih sprožimo.
Odločitev predvidoma prihodnje leto
Zaslišanje so spremljali protesti zagovornikov splava in shodi zagovornikov življenja. Štiri ženske so v znak protesta pred velikim napisom »Tabletko za splav bomo uživale za vedno« zaužile tabletko za splav.
https://twitter.com/ShoutYrAbortion/status/1466082932670582790
Odločitev sodnikov bo znana čez nekaj mesecev, najverjetneje junija prihodnje leto. Glede na razpravo je pričakovati, da bodo sodniki obdržali misisipijski zakon, ki omejuje splav na 15 tednov, ni pa še znano, ali bodo odpravili tudi sodbo Roe vs. Wade, ker so nekateri sodniki glede tega nekoliko bolj zadržani.
Zagovorniki življenja so sicer navdani z upanjem, saj od leta 1973 še nikoli niso bili tako blizu. Sojenje pozdravljajo tudi ameriški škofje, ki pozivajo k molitvi in postu v namen uspeha sojenja ter odprave uzakonitve splava.
https://twitter.com/She_Brings_Joy/status/1466086025382531079?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1466086025382531079%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.catholicnewsagency.com%2Fnews%2F249745%2Flive-updates-supreme-court-to-hear-arguments-in-dobbs-v-jackson-womens-health
More people are arriving at the Supreme Court for #DobbsvJackson, which challenges Roe v. Wade, the 1973 ruling that legalized abortion nationwide. pic.twitter.com/gUK8B0YASO
— Catholic News Agency (@cnalive) December 1, 2021
Zadnje objave
Kučan ve, da je konec igre blizu
20. 1. 2025 ob 6:00
Kako izboljšati spanec
19. 1. 2025 ob 18:18
Terapevtski obisk kranjske kostnice ali memento mori: Pomni, da boš tudi ti umrl
19. 1. 2025 ob 12:00
Slovenija, lepa in čista. Mar res?
19. 1. 2025 ob 9:00
France Prešeren (2/12): »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!«
19. 1. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Terapevtski obisk kranjske kostnice ali memento mori: Pomni, da boš tudi ti umrl
19. 1. 2025 ob 12:00
France Prešeren (2/12): »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!«
19. 1. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
20
Predavanje o slovenskem odkrivanju starega Egipta
20:30 - 22:00
JAN
21
Semič - svetovalna točka Svetovalnega središča Pokolpje
17:00 - 19:00
JAN
21
Nataša Sedej: Zvezdno okno (otvoritev kiparske razstave)
18:00 - 20:00
Video objave
[Odmev tedna] Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Izbor urednika
[Odmev tedna] Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene?
8. 1. 2025 ob 6:00
3 komentarjev
irena
Majceno človeško bitje, ki ima pri sedmih tednih starosti že podobo človečka pa vseeno rabi maternico še naslednjih 7 mesecev, je strah in trepet sodobne ženske v t.i. razvitem svetu. Bojda ji uniči življenje.
Kakšna mižerija je to!
Stajerska2021
Je to mogoče, da tudi v ZDA še niso slišali za kontracepcijo?
Rokc5
Pohvala za osvetlitev dogajanja izza lužbe preko tega članka. Torej, gre za zanimiv razvoj dogodkov, nekateri namigujejo, da se dogaja push, da bi se Roe v. Wade ukinil (ker je baje dejansko nekaj šibkih točk v tem 'rulingu' oz. utemeljitvi odločbe s strani sodnikov takrat pred desetletji) in da bi se zadevo preselilo na zadevo zveznih držav oz. 'states'. To bi bila velika zmaga za konservativce, splav bi seveda v ''modrih'' državah verjetno ostal, bi se pa trende širjenja abortivne ideologije in politik prvič preobrnilo, kar bi utegnilo imeti vpliv na trende v prihodnjih desetletjih. Verjetno tudi na podobna gibanja v Evropi (poleg Poljske so tu v prvem valu kandidatke Francija s svojim 'Le Manif pour tous', verjetno tudi Španija in Italija). Zelo zanimivo dogajanje, ki ga verjetno slovenski MSM predstavljajo kot nekakšno "katastrofo" :)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.