Zaslišanje na ameriškem Vrhovnem sodišču nakazuje, da bo pri vprašanju splava v ospredje stopila zaščita nerojenega življenja

Foto: Twitter, Live Action
POSLUŠAJ ČLANEK
V sredo je Vrhovno sodišče opravilo zaslišanje v primeru Dobbs v. Jackson Women's Health Organization. Gre za zakon zvezne države Misisipi, ki želi opravljanje splava omejiti na 15 tednov nosečnosti, vendar je bil zakon odpravljen s strani nižjih sodišč.

Ker Misisipi od Vrhovnega sodišča terja tudi odpravo sodbe Roe vs. Wade, ki je uzakonila vsesplošno pravico do splava, so v omenjeno sojenje uprte vse oči ameriške javnosti. V primeru uspeha Misisipija bo to največja zmaga zagovornikov življenja v zadnjih 50 letih. S konservativno večino vrhovnih sodnikov je odprava prisilne uzakonitve prvič po letu 1973 realna možnost v ZDA.

Leta 1973 je vrhovno sodišče v primeru Roe vs. Wade odločilo, da morajo vse zvezne države v ZDA omogočati dostop do splava vse do zmožnosti preživetja zarodka izven maternice, ki se ocenjuje v 24. tednu nosečnosti. Pred to odločitvijo je bila ureditev na področju splava prepuščena zveznim državam, v približno polovici izmed njih pa je bil splav prepovedan ali zelo močno omejen.

Trenutna večina postavlja mejnike na področju varovanja življenja


Poleg sodbe iz leta 1973 na ureditev s področja splava posega tudi sodba Planned Parenthood of Southeastern Pennsylvania vs. Casey iz leta 1992, ki določa, da države nosečnicam, ki želijo narediti splav, ne smejo nalagati »nepotrebnih bremen«, med katera denimo šteje soglasje moža pri poročenih ženskah. Na podlagi obeh sodb so sodišča (tudi vrhovno) že zavrnila številne poskuse držav, da bi omejile splav.

A zdaj se po skoraj 50 letih uzakonjenega splava obetajo spremembe. Letos je sodišče že pustilo v veljavi teksaški zakon, ki omejuje splav na čas, ko še ni mogoče zaznati otrokovega srčnega utripa (6–8 tednov), tokrat pa odloča o zakonu iz Misisispija, ki splav omejuje na 15 tednov nosečnosti, v igri pa je tudi odprava sodbe Roe vs. Wade.

Sama odprava sodbe Roe vs. Wade sicer še ne bi pomenila prepovedi splava, temveč bi urejanje tega vprašanja prepustila zveznim državam. Dvanajst zveznih držav že ima zakone, ki bodo stopili v veljavo v trenutku razveljavitve Roe vs. Wade in prepovedali splav, še v devetih pa ga konkretno omejili.

Zaradi splava letno umre 862.320 nerojenih Američanov (2017), kar je najpogostejši vzrok smrti med Američani (če mednje štejemo nerojene). Od leta 1973 je bilo splavljenih 63 milijonov Američanov. Več kot 50.000 splavljenih otrok je v času posega starejših od 15 tednov, kamor mejo postavljajo v Misisipiju. Splav odnese več življenj kot srčno-žilne bolezni (659.041) in nesreče (173.040) skupaj, pri čemer gre za sicer prvi in tretji najpogostejši vzrok smrti na zvezni ravni. Po nekaterih podatkih naj bi splav opravila vsaka četrta ženska v ZDA.

Vprašanja predvsem o ustavnosti splava in možnosti spreminjanja preteklih odločitev sodišča


Sodniki so v sredo zaslišali Scotta G. Stewarta, državnega pravobranilca države Misisipi, Julie Rikelman, ki zastopa kliniko za splave Jackson, edino takšno kliniko v Misisipiju, in državno pravobranilko Bidnove administracije Elizabeth B. Prelogar.

Stewart je obrazložil, da za Roe vs. Wade v ustavi ni osnove ter da ta odločitev škodi demokratičnemu procesu, zastruplja zakonodajo. Sodnikom predlaga, da prepustijo ljudem, da se odločajo glede vprašanja splava, kar je tudi v duhu ustave. Slednja namreč vprašanja, ki jih neposredno ne naslavlja, prepušča ljudem.

Hkrati dodaja, da ima misisipijski zakon tudi varovalke v primeru, da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje matere, ter opozarja, da je primer splava edini primer, kjer sodišče dovoljuje končanje življenja.

Na vprašanje sodnika Clerencea Thomasa, kje v ustavi je zapisana pravica, Rickelmanova in Prelogarjeva nista znali odgovoriti. Uzakonitev splava utemeljujeta na osnovi avtonomije telesa, svobode in enakosti, pri čemer se ironično sklicujeta na 14. amandma ustave, ki eksplicitno varuje življenje. Kot pravita, država ne bi smela siliti žensk, da končajo nosečnost.

Na vprašanje Amy Coney Barrett, zakaj je splav potreben, če lahko mati starševstvo prekine tudi po rojstvu, tako da otroka odda v posvojitev, kar zanjo ne pomeni nobenih pravnih posledic, sta odgovorili, da ta možnost ne naslavlja unikatnih ovir in psiholoških zahtev, ki jih nalaga nosečnost, in da je splav potreben za resnično svobodo žensk.

Liberalnejša sodnica Sonia Sotomayor je opozorila, da bi do odprave precedensa Roe vs. Wade prišlo zgolj zaradi spremenjene sestave sodišča, kar bi ustvarilo občutek, da sodišče odloča politično. A tudi ta argument je ovrgel Brett Kavanaugh, ko je opozoril, da so nekatere najpomembnejše odločitve sodišča razveljavile prejšnje. Izpostavil je primer odprave segregacije. Ko je dodal, če je bila odločitev sodišča v osnovi napačna, se ne moremo izgovarjati na načelo, da že odločenih stvari ne spreminjamo.

Med drugim je Sotomayorjeva dvomila tudi v podatek, da otrok pri 24. tednu čuti bolečino, ter zarodek primerjala z možgansko mrtvim človekom, pri katerem tudi pride do trzljajev, če jih sprožimo.

Odločitev predvidoma prihodnje leto


Zaslišanje so spremljali protesti zagovornikov splava in shodi zagovornikov življenja. Štiri ženske so v znak protesta pred velikim napisom »Tabletko za splav bomo uživale za vedno« zaužile tabletko za splav.

https://twitter.com/ShoutYrAbortion/status/1466082932670582790

Odločitev sodnikov bo znana čez nekaj mesecev, najverjetneje junija prihodnje leto. Glede na razpravo je pričakovati, da bodo sodniki obdržali misisipijski zakon, ki omejuje splav na 15 tednov, ni pa še znano, ali bodo odpravili tudi sodbo Roe vs. Wade, ker so nekateri sodniki glede tega nekoliko bolj zadržani.

Zagovorniki življenja so sicer navdani z upanjem, saj od leta 1973 še nikoli niso bili tako blizu. Sojenje pozdravljajo tudi ameriški škofje, ki pozivajo k molitvi in postu v namen uspeha sojenja ter odprave uzakonitve splava.

https://twitter.com/She_Brings_Joy/status/1466086025382531079?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1466086025382531079%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.catholicnewsagency.com%2Fnews%2F249745%2Flive-updates-supreme-court-to-hear-arguments-in-dobbs-v-jackson-womens-health



KOMENTAR: Peter Merše
Država nikogar ne sili v nosečnost
V boju za splav je bilo v prvi vrsti slišati argument, da splav ženski daje svobodo in da je država ne sme siliti, da konča nosečnost. Pri tem je življenje drugega človeka, nerojenega otroka, povsem nepomembno oz. je njegovo končanje v primeru klinik za splave celo v njihovem poslovnem interesu. Pri tem redno pozabljajo, da država nobene ženske ne sili, da postane noseča. Razen v primeru posilstva (splavov zaradi posilstva je manj kot 1 %) ženska v spolni odnos stopa prostovoljno, pri tem pa je spolna vzgoja v modernem svetu že prišla tako daleč, da bi vsaka ženska morala razumeti, da spolni odnos lahko vodi v nosečnost. Država tako nikogar ne sili v nosečnost, ampak lahko le zaščiti nerojenega človeka pred smrtjo zaradi splava. Seveda bo kdo naredil ilegalni splav, a prav tako nas država ščiti pred umori, pa še vedno kdaj koga ubijejo. A bistveno manj pogosto, kot če bi bil umor dovoljen. Zanimiv je tudi argument, da sta že dve generaciji Američanov, ki nista poznali življenja brez pravice do splava, in da je zato odprava precedensa nesprejemljiva. No, generacije Američanov tudi niso poznale življenja brez segregacije, suženjstva in še česa, pa se nihče ni sekiral, ko so bile te škodljive prakse odpravljene. Upanje tako ostaja, da bodo sodniki imeli dovolj poguma in integritete, da bodo odpravili škodljivo sodbo in tako rešili stotisoče otrok vsako leto.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike