Usoda Orbanove stranke glede članstva v EPP bo v marsičem zarisala prihodnost SDS in NSi

Vir foto: wikipedia, tonin.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Tretjega in četrtega februarja bo Evropska ljudska stranka (EPP) na zaprti skupščini odločala o prihodnjem statusu madžarske stranke Fidesz znotraj največje evropske politične skupine, katere članstvo je trenutno zamrznjeno.

Odbor treh "modrecev", ki je ocenjeval, ali je politika Orbanove stranka še kompatibilna z vrednotami EPP, je pripravil poročilo, ki do skupščine ostaja tajno. Neformalno pa je slišati, da so člani odbora glede postopanja s Fideszom različnih mnenj.

Odločitev EPP o usodi Fidesza ne bo imela zgolj pomembnih posledic za razmerja znotraj Evropskega parlamenta, temveč tudi na razmerja med političnimi silami desne-sredine v Sloveniji. Glede na odnos strank SDS in NSi do tega vprašanja je namreč pričakovati, da bi v primeru Orbanovega odhoda SDS madžarskemu zavezniku sledila, NSi pa bi ostala v osrednji skupini krščansko-demokratskih strank. Mesto Janeza Janše ob mizi pomembnih konservativnih voditeljev EU pa bi zasedel Matej Tonin.

Predsednik Nove Slovenije se je o razmerah v Evropski ljudski stranki včeraj pogovarjal s predsednikom največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Poljakom Donaldom Tuskom. Kot je razbrati iz sporočila NSi, Tonin deli Tuskovo skepso do situacije na Madžarskem. "V NSi sicer izboljšanja odnosov med Viktorjem Orbanom in ELS v času od zamrznitve Fideszovega statusa nismo zaznali, prav tako se Fidesz po naši oceni ne približuje demokratičnim vrednotam, ki jih zagovarja ELS," so sporočili iz Nove Slovenije.

Podobno stališče do situacije na madžarskem ima tudi evropska poslanka NSi, Ljudmila Novak, ki je v zadnjem obdobju Viktorja Orbana večkrat javno kritizirala. Edina med slovenskimi poslanci EPP je upoštevala priporočilo svoje politične skupine in podprla resolucijo, ki problematizira stanje na področju vladavine prava na Poljskem in Madžarskem.

Ljudmila Novak o resoluciji glede vladavine prava na Poljskem in Madžarskem: "Resolucijo sem podprla, ker se strinjam, da se v EU vzpostavijo mehanizmi za nadzor delovanja pravne države v državah članicah EU. Očitno namreč je, da se v nekaterih državah članicah EU dogajajo kršitve človekovih pravic, kjer se dokazano nedopustno posega v neodvisnost delovanja sodstva in medijev."


Obenem pa se je obregnila tudi ob Orbanov odziv, da EPP postaja socialistična in izražen dvom v njene krščansko-demokratske vrednote. Novakova je zapisala, da je skregano z zdravim razumom, da zdaj tisti, ki kršijo človekove pravice, govorijo o vrednotah krščanske demokracije.



Zaščitniško držo do svojega zaveznika, ki je pomemben vlagatelj v medije največje opozicijske stranke, pa so nemudoma zavzeli predsednik in še nekateri poslanci SDS.

Janez Janša je tako o Novakovi na Twitterju zapisal, da "maske padajo", podpredsednik državnega zbora Jože Tanko pa je nekdanjo predsednico NSi označil za "kmetico na politični šahovnici, ki ne loči med dejstvi in provokacijami." 

Novakova mu ni ostala dolžna in je zapisala: "Vsa čast slovenskim kmeticam, ki veliko znajo in delajo od jutra do večera, zato nimajo časa slediti žaljivim tvitom podpredsednika DZ."



Do vladavine prava na Poljskem in Madžarskem kritična tudi ugledna pravnika

Da situacija glede vladavine prava v obeh državah ni nedolžna, pričata tudi stališči dveh uglednih slovenskih pravnih strokovnjakov, dr. Mateja Avblja ter Jana Zobca.

Dr. Avbelj je v intervjuju za Domovino pred dobrim letom dejal, da mehanizmi, ki so bili ubrani na Madžarskem in po tem vzoru še na Poljskem, niso združljivi z vladavino prava, kot jo imamo zapisano v temeljnih aktih Evropske unije in Sveta Evrope.

"Sodstva ne moremo in ne smemo reformirati tako, da bi domnevno ne-naše sodnike zamenjali z našimi. S tem nismo naredili nič drugega kakor to, da smo sodstvo politizirali po drugi barvni liniji. To ni vladavina prava." (več tukaj)

Sodnik Vrhovnega sodišča Jan Zobec pa je  na portalu iusinfo.si med drugim zapisal, da se "duh avtoritarnosti širi od Rusije navzdol proti jugozahodu." in navedel primere, ki po njegovem "kažejo na harmoničen vznik avtoritarnosti in zaton nosilnih postulatov vladavine prava," ki "v zadnjem času povezujejo postkomunistične države." 


Kaj bo torej z Viktorjem Orbanom in Fideszom?


Kakšna bo usoda stranke Fidesz znotraj Evropske ljudske stranke, je ta trenutek težko napovedati. Po izglasovani resoluciji je Orban EPP obtožil, da je večina znotraj skupine Madžarsko izdala, zaradi česar so bili "le centimeter oddaljeni od izstopa". Dodal je še, da bo očitno potrebno formirati novo evropsko gibanje krščansko-demokratskega značaja.

Kot pišejo nekateri mediji, se naj bi Orban ob morebitnem odhodu iz EPP povezal s poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost ter s Salvinijevo ligo v novo evropsko politično skupino, kamor pa mu naj bi sledili še nekateri drugi, med njimi tudi evropska poslanca Janševe SDS.

Vse bo torej znano po 3. februarju, ko bo na podlagi poročila "treh modrecev" sprejeta pomembna odločitev o prihodnji usodi Fidesza. Frankfurter Allgemeine Zeitung medtem piše, da po neuradnih podatkih trije člani evalvacijskega odbora - nekdanji predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in bivši predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering glede tega niso dosegli konsenza. Van Rompuy naj bi želel Fidesz izključiti,  Schüssel temu nasprotuje, Pöttering pa je nekje vmes.

Pod črto pa naj bi bil njihov predlog, da Fidesza ne bi izključili, temveč ga držali v suspenzu, dokler ne bo spremenil smeri svoje politike, še piše FAZ. Časnik sicer ne navaja, kakšno spremembo politike od Orbana pričakujejo. Obenem pa so to neuradne informacije, ki bodo v uradni različici znane šele po zaprti skupščini EPP. Hkrati seveda ostaja odprto vprašanje, kako se bo na ukrepe odzval Viktor Orban in če se nemara ne bo kar sam odločil zapustiti največje politične skupine v Evropskem parlamentu.



KOMENTAR: Uredništvo
Na obzorju veliki finale tektonskih premikov med SDS in NSi v političnem prostoru
Kot lahko vidimo iz zgornjih ogrevalnih Twitter izmenjav med Novakovo in njenimi "starimi prijatelji" iz SDS, bo dogajanje na evropskem parketu v naslednjih tednih nedvomno podžigalo nova trenja med sorodnima strankama, izhajajočima iz vrednot slovenske pomladi. Tudi v praksi namreč postaja vse bolj očitno, da v razmerju med njima prihaja do tektonskih premikov, oziroma bolj natančno rečeno, tektonske izmenjave na političnem polu desno od sredine. Slednje bo dobilo veliki finale ob morebitni izključitvi, oziroma odhodu Fidesza iz skupine Evropskih ljudskih strank. Če bo Janez Janša, nekaj zaradi pritiskov volilne baze, predvsem pa zaradi skorajda že nezdrave navezanosti stranke SDS na madžarski kapital v njenih medijih, Orbanu primoran slediti proti desnemu obrobju, osrednje mesto zaveznika evropskih krščansko-demokratskih strank pa bo zasedla Toninova NSi, bo to pomemben "game-changer" za obe stranki tudi doma. Janša se bo kar naenkrat znašel v družbi Orbana, Salvinija, Kaczynskega, v zanj najslabšem primeru pa morebiti še Le Penove ali celo Gerta Wildersa in podobnih radikalnih desničarjev. Medtem pa bo Matej Tonin sedel za mizo s Sebastianom Kurzem, Annegret Kramp-Karrenbauer, Ursulo von der  Leyen in drugimi politiki, ki odločajo o prihodnosti Evrope. Če bo Janša Toninu dejansko ponudil priložnost, da NSi iz zadnjega sedeža prisede na mesto ob volanu, je ta zagotovo ne bo izpustil. Zato je sedanje pozicioniranje obeh strank v odnosu do Fidesza in tudi trenja med njima, pričakovana in razumljiva. Politiki NSi tako na evropskem parketu gradijo imidž zanesljive partnerice, politiki SDS pa so ob tem razumljivo nekoliko živčni in po tihem upajo, da se bodo nekako že zmenili in Orbana iz orbite EPP ne bo dokončno odneslo. Več o tematiki smo na Domovini pisali že pred časom v članku Ostanimo prijatelji? SDS med EPP, Orbanom in Domovinsko ligo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike