dr. Matej Avbelj: “Ko se politiki v javni sferi zaklinjajo na obrambo družinskih in krščanskih vrednot, se primem za denarnico” (2.del)

Eva Gregorc
17

    V včerajšnjem prvem delu intervjuja smo se s pravnikom dr. Matejem Avbljem pogovarjali o stanju pravne države v Sloveniji. V drugem delu pa lahko preberete, kakšno je stanje pravne države na Madžarskem in Poljskem in zakaj si takega pravosodja pri nas ne smemo želeti. 

    O stanju pravne države v Sloveniji sva že spregovorila v prvem delu intervjuja. Na ravni Evropske unije se medtem zaradi dogajanja v pravosodju pritiska na Poljsko in Madžarsko. Kje vi vidite problem teh držav in v čem se tamkajšnja situacija denimo razlikuje od slovenske?

    Težave so do določene mere podobne, do določene mere pa so tudi drugačne kot v Sloveniji. Sploh kar se tiče Poljske. Če primerjamo posameznike, ki so na najbolj vidnih mestih na poljskih sodiščih, to niso posamezniki katerih izvor bi segal v prejšnji sistem. Predsednica poljskega vrhovnega sodišča je bila del poljskega gibanja Solidarnost, pomladnega gibanja, ki je Poljski prineslo osvoboditev izpod komunističnega in sovjetskega jarma. Vsaj med Poljsko in Slovenijo je v tem kontinuitetnem principu med nekdanjo oblastjo in demokratično oblastjo mnogo manj podobnosti. Post-komunistične levice na Poljskem dejansko ni.

    Na Madžarskem je podobnosti več. Dejstvo je, da tako na Poljskem kot na Madžarskem kot tudi v Sloveniji ostajajo doktrinarne ostaline načina sojenja iz prejšnjega sistema. To pomeni veliko zbirokratiziranost, neučinkovitost, masovnost sodstva in posledično nizko zaupanje. Ti problemi so povsod in so objektivni. Dejstvo je, da je te probleme treba nasloviti in da jih prejšnje oblasti na Poljskem in na Madžarskem niso naslavljale v zadostni meri.

    Mehanizmi, ki so bili ubrani tako na Madžarskem in po tem vzoru še na Poljskem, so nezdružljivi z vladavino prava, kot jo imamo zapisano v temeljnih aktih Evropske unije in Sveta Evrope.

    Sam pa, kot pravnik, ki mu gre za vladavino prava, ne morem pristajati na naslavljanje teh problemov na način, kot to počnejo trenutne oblasti, ki jim gre v prvi vrsti za to, da se obstoječe sodnike zamenja s sebi lojalnimi. Mehanizmi, ki so bili ubrani tako na Madžarskem in po tem vzoru še na Poljskem, so nezdružljivi z vladavino prava, kot jo imamo zapisano v temeljnih aktih Evropske unije in Sveta Evrope. Sodstva ne moremo in ne smemo reformirati tako, da bi domnevno ne-naše sodnike zamenjali z našimi. S tem nismo naredili nič drugega kakor to, da smo sodstvo politizirali po drugi barvni liniji. To ni vladavina prava.

    Sploh Orbanova Madžarska je, predvsem ker se je odločno postavila v bran lastni kulturni identiteti ter zavzela strogo odklonilno stališče do migracij iz Bližnjega vzhoda in Afrike, obenem pa spodbuja lastno družinsko politiko, zgled za marsikaterega Slovenca, oziroma tukajšnjo politično opcijo. V čem nam je Madžarska lahko vzgled, glede česa pa vendarle moramo biti zadržani, previdni?

    Mislim, da je treba dati vse priznanje politični pretkanosti gospoda Viktorja Orbana. Jaz se s tem, kar se dogaja na Madžarskem, z ustavnopravnega vidika ukvarjam že od leta 2010. In jasno je, da je gospod Orban prišel na oblast popolnoma legitimno in ker je predhodna socialistična oblast Madžarsko popolnoma zavozila. Gospod Orban je veliko ustavno moč, ki jo je dobil z veliko zmago na volitvah, izkoristil, da je državo zasedel s svojimi kadri in sebi lojalnimi ljudmi. O tem ni nobenega dvoma, kot tudi ni dvoma o tem, da so vsi ti dogodki, ki so se potem geostrateško vrteli, zlasti migracije, bili priročen izgovor za skrivanje in opravičevanje resničnih namenov te oblasti.

    Kar se tiče migracij, mogoče še to: so objektiven problem in številne ljudi je migracij, sploh zaradi nekontroliranega migracijskega vala leta 2015, objektivno strah. Strah, da država ne more več kontrolirati svojih meja in Slovenija tega dejansko ni več zmogla. Mislim pa, da je skrajno neodgovorno od politike, da ta strah izkorišča za politične namene, vem pa, zakaj se to splača.

    geostrateški dogodki, zlasti migracije, so bili priročen izgovor za skrivanje in opravičevanje resničnih namenov Orbanove oblasti.

    Orban je med mnogimi Slovenci popularen prav zaradi izpostavljanja, branjenja in poudarjanja družinskih in krščanskih vrednot.

    Tudi sam sem pristaš družinskih vrednot, tudi sam imam družino in delim krščanske vrednote. Ko pa se politiki v javni sferi zaklinjajo zato, da branijo družino, družinske in krščanske vrednote, takrat se primem za denarnico. Menim, da se družinske vrednote branijo predvsem doma, vsak sam s svojim zgledom, še bolj pa to velja za krščanstvo. Od nekdaj smo rekli Bogu kar je Božjega, cesarju kar je cesarjevega in kadarkoli je cesar skrbel za Božje, so se stvari v zgodovini zelo slabo obrnile.

    Če povzamem: primerjajmo besede politikov z njihovimi dejanji, pa si bo lahko vsak sam ustvaril svoje stališče o njihovi iskrenosti glede družine in krščanske Evrope.

    Razpravo o migracijah je ponovno odprla Marakeška deklaracija. Naši politiki nas prepričujejo, da gre za nezavezujoč akt, evropske države odstopajo od podpisa oz. resno razmišljajo o tem. Kaj ta deklaracija pomeni za Slovenijo? Bo vztrajanje pri njej za državo in njeno suverenost res tako brez posledic, kot nas želi prepričati vlada?

    Menim, da je popolnoma nepotrebno, da se ljudi straši pred kakršnokoli deklaracijo na mednarodno-pravni ravni.

    Migracije so globalni problem, na katerega posamezne države same nikakor ne morejo in zmorejo odgovoriti. Globalni pristop k migracijam je absolutno potreben. Kar se tiče same Marakeške deklaracije, gre za izjavo, ki ne ustvarja pravno zavezujočih učinkov, v bistvu pa stipulira neka načela, kako naj bi države, mednarodna skupnost, tak problem reševale tako, da bi bil rešljiv z vidika ohranjanja suverenosti držav in ohranjanja človekovih pravic tistih, ki migrirajo. Gre tudi za dogovor o reševanju demografskih neravnotežji med bolj razvitim in manj razvitim svetom. Lahko bi potegnil vzporednico z okoljevarstvenimi vprašanji.

    Tako kot globalnega segrevanja ne more reševati vsaka država sama zase, tako tudi globalnega problema migracij ne more nobena država reševati sama zase. Odgovorna politika mora k temu vprašanju pristopiti odgovorno in na tej točki ne sme kovati političnih profitov, ki jih tako ali tako ne bo.

    Kakšno mesto bi Slovenija morala zavzeti v zvezi z begunsko krizo. Je podpis Marakeške deklaracije pametna poteza ali bi se Slovenija morala zgledovati po drugih državah (Madžarska, Avstrija, Poljska)? Je ves strah v zvezi z deklaracijo odveč?

    V zvezi z deklaracijo je vsakršen strah popolnoma nepotreben, absolutno pa lahko poteka resna, kritična debata ali je v tej deklaraciji vse, kar bi lahko bilo, kar bi smelo ali moralo biti. Vsekakor pa mislim, da je popolnoma nepotrebno, da se ljudi straši pred kakršnokoli deklaracijo na mednarodno-pravni ravni.

    Sam sem to deklaracijo prebral in mislim, da na enak način še enkrat več potrjuje načela iz katerih Slovenija kot ustavna demokracija tako ali tako že izhaja. Gre za načela, ki jim pritrjuje Evropska unija in bi samo še enkrat potrdila tisto, kar naj bi že tako in tako počela in verjela.

    V kontekstu demokracije je svoboda govora zelo pomembna. Vse bolj pa se jo omejuje z izgovorom preganjanja sovražnega govora. Stvari gredo včasih v absurde, recimo ko je Facebook kar dvakrat zablokiral video predavanja ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča, češ da ne ustreza standardom Facebookove skupnosti. Kaj je torej v resnici sovražni govor, kje pa omejevanje svobode govora pod krinko tega prestopa v zlorabo?

    Tukaj moramo ločiti dva aspekta. Facebook je zasebna platforma, o njej lahko rečemo marsikaj, končno pa je Facebook popravil napako, ki je bila storjena. To je šibkost samega Facebooka, da lahko tisti, ki nasprotuje določeni vrsti izražanja, zahteva, da se to izražanje zatemni.

    Država pa ni Facebook. Mislim, da je naloga države, da omogoča čim širše polje svobode izmenjave stališč, mnenj tudi kritičnih, tudi takšnih, ki zelo razburjajo. Nikakor sama država s svojim represivnim aparatom ne sme podlegati medijskim ali pa določenim civilnodružbenim pritiskom, tudi političnim, ki želijo utišati svoje civilnodružbene ali politične nasprotnike. V zvezi s tem v zadnjem času prihaja do velike zlorabe pojma sovražni govor. Tisti, ki ta pojem zlorabljajo, ga, kot sami priznavajo, uporabljajo v sociološkem pomenu in ne v pravnem. V pravnem pomenu je vsebina sovražnega govora jasna, gre za ozek pojem. Tisti, ki ga uporabljajo v sociološkem smislu, pa ga uporabljajo za utišanje svojih nasprotnikov.

    Uveljavlja se neko divjaštvo v imenu politične nekorektnosti, ki utegne v kakšnih slabših gospodarskih razmerah imeti zelo negativne posledice za življenje. To smo v zgodovini že videli in najvplivnejši politiki bi morali ravnati bolj odgovorno.

    Kaj pa potem je definicija sovražnega govora?

    Sovražni govor je tisti, ki je prepovedan po Ustavi. Ustava prepoveduje tisti govor, kjer gre za hujskanje zoper določene družbene manjšine ali pa za neposredne grožnje z nasiljem zoper določene manjšine. Primer sovražnega govora je: »Kristjani klali smo vas 1945, klali vas bomo danes.« To je klasičen primer. To izražanje nima nikakršne vsebine, ki bi jo bilo vredno ustavno zaščititi. Sovražni govor je tisti, ki hujska, ki spodbuja, ki ščuva neposredno k nasilju zoper določene družbene manjšine.

    Drug takšen primer, kjer je po mnenju mnogih grobo kršena svoboda govora, je sojenje Tadeju Strehovcu zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti. Kako sami gledate na ta pregon v našem družbenem kontekstu?

    To, da je tožilstvo gospoda Strehovca v konkretnem primeru spravilo v kazenski pregon, kot so povedali že številni pravniki, je popolnoma brez pravne podlage. Jasno je, da gospod Strehovec ne more in ne sme biti obsojen. Če je to jasno, se ta pregon nikakor ne bi smel vršiti. Je pa tudi res, na drugi strani, da postaja govor v družbi vse bolj srdit, način komunikacije postaja zelo robat. Od najvišjih predstavnikov države, uglednih politikov pa bi se pričakovalo, da s svojim zgledom vzdržujejo nek nivo razprave. Tu ne gre za cenzuro, ampak vzdrževanje kulturnega dialoga.

    Mislim, da je v zadnjih nekaj letih šel standard na tem področju navzdol, ne samo v Sloveniji. Uveljavlja se neko divjaštvo v imenu politične nekorektnosti, ki utegne v kakšnih slabših gospodarskih razmerah imeti zelo negativne posledice za življenje. To smo v zgodovini že videli in najvplivnejši politiki bi morali ravnati bolj odgovorno.

    Kakšen epilog pričakujete v zadevi Strehovec?

    Kot sem dejal, mislim, da v njegovem izražanju ne gre za sovražni govor in ne vidim nobene podlage, da bi lahko bil obsojen. Z načinom, tonom, vsebino izraženega se seveda jaz nujno ne strinjam, ampak to ne pomeni, da gre za sovražni govor.

    Prav v zadevi Strehovec smo ponovno priča zborovanjem pred sodišči, ko množica poziva na eklatantne napake sodstva. V osrednjih medijih in delu politike ter javnosti so shodi pred sodišči v podporo raznim obtožencem obravnavani pretežno v negativni luči, udeleženci pa so pogosto medijsko problematizirani, stigmatizirani, včasih tudi zasmehovani (recimo Damirju Črnčecu so ob imenovanju na mesto državnega sekretarja očitali udeležbo na shodih v podporo Janši). Je kritična obravnava tovrstnih shajanj na mestu?

    Tukaj gre za svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, ki je nedvomno pokrita z ustavnimi garancijami. Nenaklonjen odnos medijev do tega ima opravka z določeno konservativnostjo v odnosu do avtoritet na drugi strani pa tudi z neko določeno mero politične pristranskosti. Treba je vedeti, da vsakdo, ki se javno oglaša, ki je aktiven, mora pričakovati tudi to, da bo njegova aktivnost potegnila za sabo določeno kritiko. O tem ni dvoma. Bolj kot je nekdo v javnem oglašanju provokativen, na toliko več kritike na svojo osebo in delo mora biti pripravljen.

    Kaj bi bili prvi koraki k dvigu pravne kulture pri nas in posledično zaupanja v slovensko pravosodje, ki bi jih lahko storili že takoj, nemudoma in bi hitro pokazali prve učinke?

    Pravna kultura je stvar osebne kulture. Torej začeti je treba pri vsakem konkretnem posamezniku posebej, pri vas in pri meni. Ampak ker midva ne zasedava ključnih mest v institucijah te države, je treba posebej pozorno spremljati vedenje in ravnanje tistih, ki so na najpomembnejših položajih. Oni so tisti, ki vodijo s svojim zgledom. Če dajejo negativen zgled, je nemogoče pričakovati, da se bo razvijala družbena, politična in pravna kultura.

    Mislim, da smo danes že zašli v začaran krog zbijanja pravne, politične in družbene kulture in nekateri so na to v imenu politične nekorektnosti zelo ponosni. Twitter in podobne platforme so postale pravo izvodilo za frustracije teh posameznikov, pa tudi za to, da povedo, kdo in kaj v resnici so. Na nek način je ta transparentnost seveda dobrodošla, po drugi strani pa je to drvenje navzdol proti javnomnenjski kloaki vse bolj degutantno. A nižje ko greste, več pozornosti pritegnete in krog javne diskurzivne norosti je sklenjen.

    Dokler se to ne bo spremenilo, dokler se ne bo vzpostavil nasprotni pozitivni krog, v katerem se bo krepila družbena, politična in s tem tudi pravna kultura, ne bo sprememb. Nekje bo treba presekati. Predstavljam si, da pri tistih, ki nosijo najvišjo odgovornost za delovanje svojih nacionalnih, nadnacionalnih in mednarodnih skupnosti.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 17

    1. Dne 4. 11. 2018, je bil v Dolenjskem listu objavljen naslednji članek:

      Ilegalnih migrantov, ki čakajo na vstop v Slovenijo, je čedalje več. Ob tem je slovenska aktualna oblast že 2. maja 2018 v Maroku pristala na sprejem Marakeške politične deklaracije, ne da bi javnost o tem kaj vedela. S tem Slovenija na široko odpira vrata ilegalnim migrantom. Vladajoči se izgovarjajo, da dokument za Slovenijo ni zavezujoč, dr. Anton Olaj pa tovrstne navedbe postavlja na laž.

      V Bosni in Hercegovini je več tisoč migrantov, ki čakajo na nadaljevanje poti čez Hrvaško in v Slovenijo. Njihovo natančno število niti ni znano, nekateri v BiH poročajo, da jih je že okoli 30.000, dnevno prihajajo novi. Veliko jih je že tudi na Hrvaškem, od koder domačini poročajo, da jih v nekaterih predelih okoli Plitvic in v Liki “kot mravelj”. Nekateri nameravajo oditi v druge zahodne države Evropske unije, vse več pa jih je, ki navajajo, da je njihova obljubljena dežela in s tem cilj – Slovenija.

      Vladajoči se pripravljajo na postavitev migrantskih centrov v obliki šotorov ali zabojnikov

      “Vlada Marjana Šarca se pospešeno pripravlja na njihov morebiten prihod v državo. Če se bo število ilegalnih prehodov meje podvojilo, bodo ob meji s Hrvaško začeli postavljati sprejemne centre v obliki šotorov ali zabojnikov,” tako je sinoči poročala komercialna televizija POP TV.

      Uvodoma spomnimo, kakšni odpori so bili, ko smo nekateri začeli opozarjati na povečan dotok ilegalnih migrantov. Posebno vztrajni smo bili pri tem na portalu Moja Dolenjska, to pa zato, ker je nova migrantska pot speljala v in preko Bele krajine, ki jo pokrivamo.

      Zelo dolgo so bili odpori tudi pri pravilnem poimenovanju teh ilegalnih migracij. Nekateri še danes uporabljajo besede begunci, med njimi tudi vodilni v belokranjskih občinah. Končno pa se stvari tudi tu postavljajo na svoje mesto. Večinoma gre za ilegalne migrante, begunci bi bili le v primeru, če bi v Slovenijo prihajali iz katere od sosednjih držav, kjer bi bila vojna. Te ni, vojne pravzaprav niti v Siriji ni več.

      Ilegalni migranti, osebne dokumente imajo, le skrili so jih

      Gre torej za ilegalne migrante. Domala vsi so brez dokumentov. Tako niti ne vemo, kdo so, kakšno je njihovo pravo ime, kdaj so res rojeni in podobno. Vodja policijskega okoliša v Bihaću je namreč pred kratkim razkril, da imajo migranti dokumente skrite. Tako so policisti v Bihaću, nasproti televizijske hiše, odkrili migranta, ki je kopal ob posajeni brezi. Izkazalo se je, da so na tem mestu zakopani dokumenti številnih migrantov. Migrant je ob tem povedal, da išče svoje dokumente, ker se želi vrniti v svojo državo. Razkril je tudi, da jim lokacije, kjer se nahajajo shranjeni dokumenti, sporočajo prek GPS-povezav.

      Prikrivali tudi namere o postavitvi migrantskih centrov

      Doslej so nam vladajoči iz vrst koalicijskih strank (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica) tudi prikrivali, da v Sloveniji načrtujejo postavitev sprejemno-registracijskih migrantskih centrov. Ob meji, v Beli krajini. Razkrivali so jih javni razpisi o naročilih za oskrbo migrantov, pa še tu so zatrjevali, da gre le za t. i. pripravo, če bo potrebno, ko bo itd. Vsak zapis ali vprašanje pa so vzeli domala kot sovražni govor.

      Zdaj je tudi to razrešeno in jasno, da so ti centri vse bližje. Kot kaže, jih bo celo več, ne samo eden, in ne samo v Metliki ali na Vinici, kot je to doslej veljalo.

      Tudi o Marakeški politični deklaraciji, 2. maja 2018 sprejeti v Marakešu (Maroko), se v Sloveniji dolgo ni govorilo. Pravzaprav te v slovenskem prevodu še zdaj ni mogoče dobiti, saj jo “skrbno skrivajo”.

      Vladajoči so si odgovore o tej deklaraciji dolgo podajali kot vroče žemljice. Zdaj pa je tudi tu jasno, da vladajoče stranke (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica) to podpirajo.

      Kaj pomeni Marakeška politična deklaracija?

      Ta ilegalnim migrantom na široko odpira vrata v državo. V imenu človekovih pravic jim omogoča prosto pot. S to deklaracijo se je Slovenija zavezala h krepitvi azilnega sistema, k izenačitvi pravic vseh migrantov (ne glede na status in ne glede na to, ali gre za ilegalne ali legalne migrante). To deklaracijo spodbuja predvsem Organizacija združenih narodov (OZN), velik vpliv pri vsem tem pa ima tudi ameriški milijarder George Soros. Slednji je sicer prejemnik državnega odlikovanja Republike Slovenije, to mu je že leta 2002 podelil takratni predsednik države Milan Kučan. Številni, predvsem v tujini, pa poročajo, da Soros izdatno financira te migracije in tudi nekatere nevladne organizacije, ki skrbijo za prehod ilegalnih migrantov. Na Madžarskem, kjer ima Soros korenine, pa so ga razglasili celo za neželeno osebo.

    2. V Marakeški deklaraciji se pogosto uporablja izraz ” zavezujemo se”, kar pomeni, da se države podpisnice zavezujejo, da bodo cilje oziroma zaveze deklaracije uresničile.

      To deklaracijo lahko primerjamo z Deklaracijo o človekovih pravicah, ki so jo prav tako sprejel države v okrilju OZN.
      Splošno znano je, da ima deklaracija OZN, ki so jo države ratificirale , največjo pravno moč,, saj jo morajo države dosledno izvajati. Dokaz so najbolj grobe kršitve sodišč, ko kršijo človekove pravice.

      Tudi Markeška deklaracija določa po svoji vsebini človekove pravice migrantov, ki jih bodo države podpisnice morale dosledno spoštovati.

    3. Odgovor o podpori družine je pod nivojem. Brez načrtnega delovanja celotne družbe v tej smeri ni mogoče pričakovati boljših trendov. Ofban tu ima kaj pokazati in to zasluži vse priznanje in posnemanje. To je osre
      dnje vprašanja obstoja Slovnije in Evrope.
      Podobno je z odgovorom glede deklaracije o beguncih. Vsak dogovor, ki se dotika suverenosti mora biti sprejet s širokim družbenim konsenzom. Vsiljevanje tega sporazuma zato javnost upravičeno skrbi, vse državne inštitucije in osebe dojemajo kot nesposobne, zaupanja nevredne in podkupljive. In za tako mnenje je dovolj podlage.
      Tudi glede možnosti za izhod iz kloake pravne kulture in družbenega dialoga je rešitev izven znanega in prežvečenega. Svobodo govora je potrebno zagotoviti s deregulacijo javne RTV, ali vsaj poskusiti z odprto možnostjo, da se plačniki odločijo za medij, ki ga želijo finančno podpreti. Vse dosedaj je namenjeno le enoumju, kot se to očita Madžarski, Poljski. In ker ni zdrave konkurence ni mogoče pričakovati izboljšanja.
      Glede dr. Strehovca se lahko vprašamo kje je demokratična inteligenca? Le redki so to novo kloako krivosodja takoj in jasno obsodili. To jd tudi odraz stanja inteligence, ki jo komaj kaj premoremo med tisoči diplomirane megle.

    4. Ali ni za Slovenijo pomenljivo, da še ni uveljavila spoštovanje človekovih pravic za slovenske državljane do pristašev nasprotnega političnega pola, do kristjanov…

      Zdaj bi pa radi to nadomestili v odnosu do tujih migrantov.

    5. Moti me, da dr, Matej Avbelj govori o sovražnem govoru kot kaznivem dejanju.

      V slovenskem kazenskem zakoniku ni kaznivega dejanja sovražnega govora.

      Sicer je pa sovražni govor konstrukt vladajoče levice, ki želi z njim utišati in preprečiti vsakršno kritiko aktualne totalitarne oblasti in njenega prizadevanja za nadaljnje redčenje Slovencev na sveti slovenski zemlji in za uvoz neomejenega števila migrantov.

      V tem je vsa znanost sprevrženega projekta levice in drugih “zdravih” sil.

      Moramo se jim upreti, ljubljanske ulice in trgi že predolgo samevajo.

    6. Ni nemogoče, da se človek ne bi strinjal z vsem povedanim v tem intervijuju. A po mojem mnenju marakeška deklaracija spregleduje zaskrbljenost in odpor evropejcev do vdora za naše pojmovanje povsem nesprejemljive kulture. Migracije v Evropo potekajo predvsem iz sveta z islamsko kulturo, ki so s svojim pravnimi in drugimi verskimi in kulturnimi naziranji za našo kulturo tujek. Kako naj “multikulturno” sprejmemo bičanje, kamenjajnje, neenakost spolov, zatrjevanja o njihovi verski superiornosti in s tem povezanim pozivanje njihovih vernikov po nasilnem pokoravanju kristjanov in pobijanju neevernikov….kar vse izhaja iz njihovih tako imenovanih svetih tekstov ki so za njih obvezna navdila za vsakdanje življenje. Take kulture ni mogoče brez tveganja krvavih obračunov pomešati z našo kulturo. Samo utišati kritike na ta račun pač ne bo spremenilo zaskrbljenosti in odpora do tovrstnih migracij. Pometlo jih bo pod preprogo. Nojevsko tiščati glavo v pesek ne prinese rešitve, nezadovoljstvo se lahko sprevrže v gnev in od tod dalje do krvavih obračunov je samo korak. Tega pa si nihče, tudi podpisniki deklaracije ne bi smeli želeti.

    7. Nemogoče bi se bilo strinjati zmnenjem:
      Da se družinske vrednote branijo samo s svojim zgledom doma
      Da se krščanstvo brani samo s svojim zgledom doma
      Da se marakeške deklaracije ni treba popolnoma nič bati.
      Ta stališča so popolnoma v skladu s t.i. kulturnim marksizmom, ki se zavzema za poplavo zahodnih držav z muslimanskimi migranti ter utišanje in potiskanje družinskih vrednot najprej v zasebno, nato pa v skrito ali pozabljeno in izginulo sfero. Dobro, da sedaj vemo, v katero sfero spada tudi intervjuvani gospod!

    8. Človek se utemeljeno sprašuje: Zakaj je treba vsiliti našim potomcem nepotrebna kulturna trenja in za posledično gorje, ko se na vsak način hoče privabiti čim več tiste kulture, ki je nasilna in nerazumevajoča za evropske civilizacijske dosežke?!

      Že sam namen je nizkoten.

      Namesto, da bi državam iz katerih prihajajo migranti pomagali, da pri sebi doma dosežejo primerno življenje , da se ne bi mogel nihče sklicevati, da gre drugam zaradi neprimernih pogojev.

    9. Friderik pridružujem se vašemu mnenju glede migracij.

      Kjer prispevek omenja sodstvo na Madžarskem in Poljskem, pa sama razmišljam, da je morda bilo potrebno, da so na sodiščih naredili “velik ovinek” v desno, da bodo v bodoče lahko imeli uravnoteženo sodstvo, ki bo “stopalo pa ravni poti”.
      Pri nas pa pogrešamo “ravno cesto”, ker marsikatera razsodba se še vedno nagiba v prid levice. V tem se res razlikujemo od Madžarske.

      Poljska je, mogoče tudi s pomočjo sodstva, dosegla boljši gospodarski razcvet kot pa mi v Sloveniji, ki smo bili deležni TAJKUNIZACIJE. Tudi temu so pripomogla sodišča. Jankovič še ni bil obsojen, pa se je dejansko “igral” s korupcijo.

    10. Avbelj: “Menim, da se družinske vrednote branijo predvsem doma, …”

      Nadaljevanje brezverskega pritiska na Boga, Cerkev in vernike. Bog naj bo sekulariziran v zadnjih sobah domov?

      Bedno, kar se mene tiče. Evropska levica, ki, ko samo zasmrdi okoli vogala, povzroči, da se primem za denarnico in za srce.

    11. 1. Ko govorimo o primerjavi z Madžarsko, Poljsko, Avstrijo, lahko vsak ugotovi, da naša rdeča kontunuiteta uvaja nazaj diktaturo in im za to moč. Torej, njih sistem pri nas že je, la da se z njim ne odhaja iz totalitarnih razmer, ampak se jih ohranja in stopnjuje.
      Oni imajo moč demokratičnega uravnavanja, mi je nimamo. Pri nas je gobvor o stanju diktature in o potrebah izhoda iz tega totalitarizma sovražni govor, sovražno obnašanje…, to vsi vemo, zlasti tisti, ki to prepovedujejo.

    12. Prebral sem oba dela pogovora z dr.Matejem Avbljem.Ne bom o vsem,ampak samo o migracijah.Lahko mu verjamem,da sama po sebi tako imenovana Marakeška deklaracija(december 2018) ni nobena nevarnost za državo Slovenijo.Ne tako in ne tako.Pa seveda to ni bistveno vprašanje! Cenjenega profesorja sprašujem,ali vsebino te deklaracije poznajo migranti ?… Oni so pomembni,oni jo morajo poznati.Poleg izobrazbe morajo znati še angleški jezik.Mi smo prevod(delovni) dobili tik pred zdajci. Nisem prepričan,da jih(migrante) bodo humanitarne organizacije in NVO poučile z natančnimi in točnimi dejstvi-točno vsebino.Obratno, one jih bodo spodbudile,da so jim “vrata” v Evropo na široko odprta in naj gredo naprej. Migranti imajo najboljše mobilne telefone in mnogo informacij.Zdaj jih bo še več in ne manj!Ali dr.Avbelj ve kaj vse počnejo humanitarne organizacije in NVOji z migranti ? Ali dr.Avbelj ve kakšen biznis so že migracije in kakšen še bo,če ne bo pravih in učinkovitih ukrepov ? Ali dr.Avbelj ve,da se delo humanitarnih organizacij in NVO zelo splača? Ali dr.Avbelj ve in pozna,kdo vse je vpleten v ta svetovno dobičkonosen posel?
      To so realne zadeve in ne vsebina tam nekega “Compacta”( tako imenovane Marakeške deklaracije).Za migrante je dovolj NASLOV ,navodila humanitarnih organizaci in NVOjev in po možnosti (naprimer) organizacija Odvetniki na tujem( njihovi pravniki učijo migrante lagati!!!!),da se bo sprožil novi veliki val masovnih migracij v smeri tistih držav,ki bodo potrjevale-potrdile takšno “deklaracijo”.To je ključno in ne tam neka vsebina,kot pravi profesor za Slovenijo ni nevarna.Namesto te vsebine bi lahko bila zapisana pravljica o “Indiji-Koromandiji” ali pa katerakoli,recimo, Ali Baba in štirideset razbojnikov.To sploh ni pomembno.Pomembno je,kaj bo naredila masa migrantov,ko bo dobila NASLOV “Compacta”.Po moje bo veselo šla naprej,cilju naproti!
      Sprašujem se,kako lahko vsi ,države,emigrantske države,države imigracije,humanitarne organizacije,NVOji na svetovni ravni ,ne uvidijo trpljenja migrantov in ne “pohitijo” v države emigracij in tam delujejo v prid potencialnih migrantov.Ne, oni ne gredo! Zakaj že ? Ker se migracije “splačajo”.Trpljenje je zanemarljiv strošek.To je grozno in nedopustno.
      Trdim,masovne migracije bi lahko bile v trenutku zaustavljene,če bi bil “interes”! In to na izvoru emigracij !
      Skoraj vsi, pa se prerekajo ,kot,da ne vedo,za kaj gre !
      Dr.Avbelj,ali res ne vidite,da je problem drugje in da je “Compact” “krinka” za pot v “maloro” ?

    13. Nekaj o Poljakih.
      Spomnim se soseda,ki je za časa ranjke Avstrije na Tirolskem delal tudi s Poljaki.
      O Poljakih je pripovedoval,da kar naprej molijo,če pa si imel karkoli vrednega,tega nisi mogel skriti,tako,da ti ga ti KATOLIKI-POLJAKI,ne bi našli in UKRADLI.

      • Dzi nu nje ja, to o Poljakih je hud predsodnek,ki resnično obstaja.In je res predsodek.Zanimivo pa je kako si ti to dovoliš predstaviti,ko na drugi strani govoriš drugače.Ne samo, da sovražiš katoličane,vernike,si tudi dvoličen.A to pomeni “strah in trepet” pred tabo za vse,ki pridejo v stik s teboj? A to pomeni zatiranje vseh,ki nemislijo tako kot ti? A si ti v svojem življenju preganjal drugači misleče,ko nam tu to posredno prikazuješ ? Tvoj vzorec razmišljanja je hudo problematičen za vse demokratične in dobromisleče ljudi.S svojimi mislimi si ti dokaz za postsocializem.Žal!

    14. Advent je zato, da ustvarimo pričakovanje v sebi in z drugimi. Vse to naj bo prekvašeno z molitvijo, kajti izgubljene bitke niso še izgubljena vojna. Molitev dejanj začne obračati stvari na boljše in Jezus je zmagal šele na križu, navidezen poraz telesa, ki mora tako in tako odmmreti v trpljanju, je bila zmaga duha, ki živi večno v Bogu, ko pride skozi “šivankino uho”.
      Ko molimo za takega duha v nas in okoli nas, ko za to kaj naredimo, neuklonjivo zmagujemo, volitve pa so le … pokazatelj, koliko globoko je neka sredina nekje…

    15. Vseskozi nam oblast razlaga, da so migracije vedno bile. To je res. Vendar se zatečeš v državo s podobno kulturo, vero, navadami. Ko je bila vojna v jugi, niso ljudje bežali v Iran, Pakistan itd. Prišli so v Slovenijo in takrat ni bilo govora, da bi koga odslovili. Za vse smo poskrbeli. Veliko jih je ostalo tukaj. Arabski svet pa gre v Evropo z drugimi nameni. To je strašljivo. V Sloveniji je marsikaj prikrito, vse pa tudi ne. Ne vem kakšne pravljice bomo slišali, ko bo masa migrantov ostala tukaj, ker jih ne Avstrija, ne Italija, ne Madžarska ne bo dovolila vstopa v državo. . To vse vemo. In kaj bo potem? Skrbeli bomo za kup ljudi, imamo pa dovolj svojih revežev. SRAMOTA!

    Komentiraj