To varovalko bi v slovenskem pravnem redu morali ohraniti

Ustavno sodišče je razveljavilo 10.b člen zakona o tujcih – ta je določal, da lahko v primeru kompleksne krize na področju migracij policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa; tujca, ki je nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Ustavni sodniki so razveljavitev 10.b člena sprejeli s petimi glasovi proti štirim. 

Vlada je septembra 2020 v DZ poslala predlog novele zakona o tujcih – pred tem je namreč Ustavno sodišče na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic razveljavilo določbo iz leta 2017 sprejete novele zakona o tujcih. Slednja je predvidevala, da bi lahko Državni zbor z absolutno večino ob zaostrenih migracijskih razmerah sprožil poseben ukrep, ki bi omejil vstop tujcev v državo. Novela zakona, ki jo je predlagala prejšnja vlada, je tako predvidevala nekatere rešitve, če bi v državo vstopilo zelo veliko nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Če bi situacija neposredno vplivala na javno varnost in varnostne razmere, bi vlada lahko razglasila kompleksno krizo.

V delu opozicije in v nevladnih organizacijah so še pred sprejetjem novele zakona ocenjevali, da je predlog v neskladju z ustavo. Levica je predlagala črtanje instituta kompleksne krize, menili so, da vlada Janeza Janše zaostruje že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo. »Ne bomo pristali na to, da vlada samovoljno uvaja kvazi izredna stanja in se tako igra z usodo ljudi, ki bežijo pred različnimi oblikami preganjanja,« so sporočili iz Levice. Spremembe zakonodaje so bile sprejete marca 2021. V Levici so februarja 2022 ob podpisih strank LMŠ, SD in SAB vložili zahtevo za presojo ustavnosti spornih členov v zakonu o tujcih in tudi v zakonu o mednarodni zaščiti. Zahtevali so njihovo razveljavitev in do odločitve Ustavnega sodišča predlagali začasno zadržanje izvajanja spornih členov obeh zakonov. Oktobra 2023 je tudi Varuh človekovih pravic vložil zahtevo za presojo ustavnosti spornih določb zakona o tujcih, s katerimi bi Slovenija ob migracijski krizi zaprla mejo.

Ustavno sodišče je že novembra 2024 odločilo, da je del zakona o tujcih, ki govori o preizkusu utemeljenosti omejitve gibanja tujcem, neskladen z ustavo – šlo je sicer za 79.a člen zakona o tujcih, ki je bil sprejet 2018. Sedaj je Ustavno sodišče odločalo še o ustavnosti 10.a člena, ki uvaja institut kompleksne krize, ter o ustavnosti 10. b člena, ki govori o načinu ukrepanja v primeru kompleksne krize. V kriznih razmerah bi bilo možno tujce napotiti iz države oziroma jim ne dovoliti vstopa v našo državo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da del 10.a člena, ki so ga izpodbijali poslanci, ni v neskladju z ustavo. Glede 10.b člena pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da kljub nekaterim spremembam ne izpolnjujejo vseh zahtev, ki izhajajo iz 18. člena ustave (prepoved mučenja), ko država uvede koncept varne tretje države. Ugotovili so še, da je del 10.b člena v nasprotju s 153. členom ustave, ki določa, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor. »Ustavno sodišče je ugotovilo, da je celoten poseben režim, ki ga je določil zakonodajalec (prvi do četrti odstavek 10.b člena ZTuj-2), v neskladju ali z 18. členom Ustave ali s 4. členom Protokola št. 4 k EKČP. Ustavno sodišče je razveljavilo prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10.b člena ZTuj-2. Zaradi te razveljavitve je peti odstavek 10.b člena ZTuj-2, ki ureja razmerje s prekrškovnim postopkom, izgubil namen, ki ga je zasledoval zakonodajalec. Ustavnosodno poseganje v posamezne dele tako povezane in prepletene celote tako ne bi bilo smiselno: kar bi ostalo, ne bi bilo več tisto, kar je nameraval zakonodajalec. Zato je Ustavno sodišče razveljavilo tudi peti odstavek 10.b člena ZTuj-2.”

Sklep, da 10.a člen zakona ni v neskladju z ustavo, je sodišče sprejelo s sedmi glasovi proti dvema, z odločitvijo glede 10. b člena pa se niso strinjali štirje sodniki – proti razveljavitvi so glasovali Rok Čeferin, Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. 

To varovalko bi v slovenskem pravnem redu morali ohraniti

Ustavni sodnik Rok Čeferin je v ločenem mnenju zapisal, da se mu zdi razveljavitev 10.b člena ZTuj2 najmanj preuranjena, če ne že napačna. Hitro se spreminjajoče okoliščine v modernem svetu zahtevajo prilagoditev pravil oziroma vzpostavitev varovalk, ki naj v skrajnem primeru evropskim državam omogočijo, da zavarujejo svoje nacionalne interese. Pravni sistem, ki temelji na solidarnosti oziroma dobri volji evropskih držav, da druga drugi pomagajo, ter na zapletenih in neučinkovitih postopkih znotraj EU, pa po Čeferinovi oceni tega ne omogoča. Še pred tem je ustavni sodnik opisal dogajanje v zadnjih letih, ko Rusija in Belorusija v okviru hibridne vojne organizirano pošiljata veliko število tujcev v EU z namenom njene destabilizacije. »Te osebe ne prihajajo v Evropo z namenom iskanja azila, ampak z namenom zamajati delovanje javnega reda v posameznih evropskih državah. Ali morajo evropske države tudi tem osebam nuditi (vsaki posebej) postopek ugotavljanja pogojev za mednarodno zaščito? Najmanj štiri evropske države se s tem (po mojem mnenju utemeljeno) ne strinjajo in to so Finska, Poljska, Latvija in Litva,« je zapisal in dodal, da specifične opisane okoliščine upravičujejo odločno zavračanje teh oseb s strani vseh navedenih držav v interesu njihove nacionalne varnosti in varstva javnega reda na njihovem ozemlju. Po Čeferinovem mnenju spremenjene geopolitične okoliščine narekujejo vzpostavitev določenih, sicer restriktivno določenih izjem od ustaljenih evropskih pravil na tem področju. »Tako varovalko, ki naj se sproži le v zelo izjemnih primerih kompleksne krize, določata 10.a in 10.b člen ZTuj-2. Menim, da bi iz zgoraj navedenih razlogov to varovalko v slovenskem pravnem redu morali ohraniti,« je ocenil.

Razveljavitev v primeru preobremenitve organov pobudo prepušča iznajdljivosti tujcev

Ustavni sodnik Rok Svetlič je glasoval proti odločbi, saj ocenjuje, da Ustavno sodišče ni ustavnopravno ovrednotilo možnosti preobremenitve državnih organov, iz česar po njegovih besedah izhajajo številne neustavne posledice. Ustavno sodišče je nezmožnost organov, da v primeru preobremenitve izpolnjujejo svoje naloge v polnem obsegu, opredelilo kot kršitev Ustave in jim s tem naložilo odgovornost za nekaj, kar ni možno. Posledica te presoje je po Svetličevi oceni ogrožanje zagotavljanja temeljnih funkcij države, saj je pravica do mednarodne zaščite varovana z 18. členom Ustave, ki ima kot absolutna pravica prednost pred ostalimi. »In naposled, razveljavitev 10.b člena ZTuj-2 neizogibno vodi v kršitev pravice do mednarodne zaščite in njeno razvrednotenje, saj v primeru preobremenitve organov pobudo prepušča iznajdljivosti tujcev, ki jim je uspelo prestopiti državno mejo,« je še zapisal v ločenem mnenju in priznal, da je imelo Ustavno sodišče pri presoji (skorajda) zvezane roke, saj dejstvo preobremenitve organov zavestno prezre tudi celotna mednarodna ureditev migracij. Svetlič je tudi opisal, kako bi Ustavno sodišče ohranilo kategorični in absolutni status pravice do mednarodne zaščite, hkrati pa bi na osnovi testa sorazmernosti utemeljilo, da je presojani 10.b člen ZTuj-2 ustavno skladen – delna odločba in vsa ločena mnenja so dostopna tukaj.