Švedski raziskovalci: plačna neenakost v svetu vse manjša

Najnovejše raziskave kažejo, da se globalna plačna neenakost v svetu zmanjšuje, predvsem v tem tisočletju, ko so se plače najrevnejših na svetu podvojile.

V najnovejši raziskavi sta profesorja Olle Hammar in Daniel Waldenström  iz Švedskega Inštituta za delovno ekonomijo z upoštevanjem geografskih, sektorskih in delovnih pogojev analizirala razlike v plačah med leti 1970 in 2015 v 66 državah, ki predstavljajo 80 % svetovne populacije in proizvedejo več kot 95 % svetovnega BDP.

Gre za še eno v vrsti raziskav, ki je ovrgla tezo, da se globalna neenakost povečuje.

Prelomno leto 2000

Njuna prva glavna ugotovitev je bila, da je do največjega upada plačne neenakosti prišlo leta 2000, ko je Ginijev koeficient (ki meri razmerje med dohodkom in premoženjem) padel za skoraj deset točk, plača najrevnejše polovice svetovnega prebivalstva pa se je skoraj podvojila; od manj kot 8 % na več kot 14 %.

Veliko sta k temu pripomogli dve močno naseljeni državi, na prvem mestu Kitajska, za njo tudi Indija, ki sta se v zadnjih desetletjih liberalizirali in se transformirali iz socialističnih v bolj kapitalistične države. Od tod tudi velika gospodarska rast in večja blaginja prebivalstva. Od sredine leta 2000 je globalna plačna neenakost stabilna na najnižji ravni v preteklega pol stoletja.

Večja je razlika med plačami menedžerjev v različnih državah kot med plačami menedžerjev in delavcev v isti državi

Druga glavna ugotovitev je, da je na padec globalne plačne neenakosti  leta 2000 vplivalo več dejavnikov. Prvi je zmanjšanje razlike v dohodku med revnimi in bogatimi državami, v Evropi pa je močno vplivala rast gospodarstva vzhodne Evrope.

Kot ugotavljata raziskovalca, je neenakost znotraj posameznih poklicev in znotraj sektorjev bolj prispevala k neenakosti v plačah kot pa same razlike v plačah.  To kaže, da so večje razlike med plačami menedžerjev v različnih državah kot pa med plačami menedžerjev in delavcev v isti državi, na kar močno vplivajo geografski dejavniki.

Poleg tega sta raziskovalca ugotovila, da so večje razlike v poklicih industrijskega sektorja kot v poklicih storitvenega sektorja ter da na neenakost v plačah vpliva globalna trgovina.

Vse manjša razlika v plačah med spoloma

Analiza razmerij med plačami delavcev različnih spretnosti, spola in premoženja potrjuje zgoraj opisane vzorce, hkrati pa temu dodaja še nove odtenke. Ti kažejo, da se globalno razlike med spoloma zmanjšujejo, izkušenost, spretnost in znanje pa so se v tem obdobju močno povečali.

Ob primerjanju rezultata z indeksom dohodkovne neenakosti sta raziskovalca ugotovila, da je na svetu manj neenakosti v plačah kot v dohodkih, kar je pričakovano vsaj iz dveh razlogov. Prvi je dejstvo, da plačni zajema le delovno populacijo in ne tudi prihodkov upokojencev, in drugič, ker izključuje dohodke kapitala, ki so bolj neenakomerno razporejeni kot plače za delo.

Razlog za zmanjšanje globalne neenakosti je dejstvo, da se zaslužki najbolj revnega prebivalstva povečujejo, povečuje pa se tudi skupno globalno bogastvo, zato so razlike v življenjskem standardu med posamezniki vse manjše.