Se nam zaradi zelenega prehoda obeta renesansa evropskega rudarstva?

POSLUŠAJ ČLANEK
Surovine, kot so kovine in redke zemljine, so pogosto opisane kot nafta 21. stoletja in veljajo za ključne za digitalni in zeleni prehod. Da bi zagotovila dostop do teh surovin, je Evropska komisija napovedala začetek izvajanja zakona o kritičnih surovinah, ki bo sprejet v prvem četrtletju leta 2023.

Kitajska ima trenutno skoraj monopolni položaj, saj se 19 od 30 najbolj kritičnih surovin uvaža predvsem od tam. Vendar želi Evropska unija to spremeniti z diverzifikacijo dobave in krepitvijo svojega položaja v celotni vrednostni verigi s povečanjem zmogljivosti za rudarjenje, rafiniranje in recikliranje.

Večina industrijskih sektorjev je ostro nasprotovala načrtu EU, da bi morala podjetja v svojih vrednostnih verigah nadzorovati spoštovanje človekovih pravic in okoljskih standardov. Vendar bi se lahko nova direktiva o potrebni skrbnosti za rudarsko industrijo izkazala za konkurenčno prednost.

Zakon o kritičnih surovinah


Po podatkih Svetovne banke se bo svetovno povpraševanje po ključnih surovinah do leta 2050 povečalo za 500 %, kar bo v bližnji prihodnosti povzročilo strmo rast cen in povečalo tveganje za oskrbo.

"Doživljamo globalno tekmo za dobavo in recikliranje ključnih surovin," je v izjavi dejal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. V takšnem konkurenčnem okolju je cilj EU zagotoviti stabilno oskrbo, povečati svojo strateško avtonomijo in zmanjšati odvisnost od uvoza.

Diverzifikacija dobave je prvi steber prihajajočega zakona o kritičnih surovinah, EU pa si prizadeva tudi za vrnitev delov celotne vrednostne verige v Evropo. Po besedah komisarja Bretona bi moralo vsaj 30 % povpraševanja EU po prečiščenem litiju izvirati iz EU in vsaj 20 % redkih zemeljskih elementov, ki so prisotni v tokovih odpadkov, bi bilo treba pridobiti.

Vendar so trenutni obeti v zvezi s tem slabi. Po podatkih poročila analitičnega centra Systemiq EU trenutno nima nobenih zmogljivosti za rudarjenje ali rafiniranje mineralov redkih zemelj. Težave povzroča tudi recikliranje. Osnutek uredbe EU o baterijah na primer uvaja cilj, da se do leta 2030 reciklira 70 % litij-ionskih baterij. Vendar pa učinki recikliranja verjetno ne bodo kmalu zaživeli.

Skrbnost podjetij morda predstavlja prednost


Namen predloga Evropske komisije o potrebni skrbnosti podjetij je, da bi evropska podjetja z več kot 500 zaposlenimi in 150 milijoni evrov letnega prometa postala odgovorna za spremljanje, preprečevanje in ublažitev standardov človekovih pravic in okoljskih standardov v svoji vrednostni verigi.

Namen predloga Evropske komisije o potrebni skrbnosti podjetij je, da bi evropska podjetja z več kot 500 zaposlenimi in 150 milijoni evrov letnega prometa postala odgovorna za spremljanje, preprečevanje in ublažitev standardov človekovih pravic in okoljskih standardov v svoji vrednostni verigi. Ker rudarstvo velja za tvegan sektor, je prag še nižji, in sicer 250 zaposlenih in 40 milijonov evrov prometa.

Ta direktiva pomeni, da bodo morala podjetja kmalu obravnavati kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, ker so k temu pravno zavezana, in ne le zato, ker je to etično ali moralno pravilno ravnanje.

Pomembno je, da bodo posledice za tiste, ki preglednosti ne bodo uvrstili med svoje prednostne naloge; za neupoštevanje predpisov bodo naložene globe, "žrtve" pa bodo imele možnost vložiti tožbo za škodo, ki bi se ji z ustrezno skrbnostjo lahko izognile. Nadzor nad temi novimi pravili pa bodo izvajali nacionalni upravni organi, ki jih bodo imenovale države članice.

V članku "Politika nam potihem želi s pomočjo “zelenega prehoda” vzeti avtomobile" Luka Svetina piše tudi o težavah, ki jih premik k električnim avtomobilom lahko povzroči zaradi povišane potrebe o surovinah, kot je litij. Namreč Kitajska danes proizvede skoraj 80 odstotkov vseh litij-ionskih baterij na svetu, Evropa pa na drugi strani celo manj kot 10 odstotkov.


Trajnostna skrbnost v podjetjih bo torej morala biti vprašanje od vrha do peta – vključevati bo morala "celotno delovanje podjetij" in biti vtkana v jedro poslovnih strategij. Direktorji so pozvani, da "upoštevajo človekove pravice, podnebne spremembe in okoljske posledice svojih odločitev". Upravni odbori in vodstvo bodo odgovarjali za morebitne nepravilnosti; tudi dobavitelji so vključeni v ta daljnosežna nova pravila.

Evropsko združenje za ogljik in grafit (ECGA) je ideji naklonjeno. "ECGA meni, da je odgovorno in etično pridobivanje ogljika in grafita upravičeno bistveni del politike EU, zato bi bilo zaželeno, da se to ustrezno izvaja, vendar ne le za primarne materiale, temveč tudi za izdelke," je za medij EURACTIV povedala Corina Hebestreit, generalna sekretarka Evropskega združenja za ogljik in grafit.

Združenje za strojništvo (VDMA) na drugi strani je na primer nedavno direktivo v sedanji obliki označilo za "grožnjo evropski konkurenčnosti". Čeprav večina industrijskih panog direktivo o skrbnem pregledu prikazuje kot dodatno breme, bi se v resnici lahko izkazalo, da bo celo povečala mednarodno konkurenčnost rudarskega sektorja.

Ključna bo tekma s podjetji zunaj Evropske unije


"Za rudarsko industrijo bi se lahko direktiva o potrebni skrbnosti v prihodnosti izkazala za konkurenčno prednost," je povedal André Wolf, vodja oddelka za tehnologijo, infrastrukturo in industrijski razvoj pri Centru za evropsko politiko. Ker je rudarstvo na začetku dobavne verige, so evropska rudarska podjetja veliko manj obremenjena z obveznostmi spremljanja iz direktive o potrebni skrbnosti.

Medtem ko so evropska podjetja že zdaj dolžna spoštovati visoke okoljske standarde in standarde na področju človekovih pravic, bi zakon o potrebni skrbnosti pritiskal na njihove konkurente v tretjih državah, da ravnajo enako, s čimer bi evropska rudarska podjetja pridobila relativno konkurenčno prednost.

Ugodno stališče do novih pravil o potrebni skrbnosti je prisotno tudi pri drugih proizvajalcih primarnih surovin, ki ne vključujejo rudarstva. Tak primer je proizvodnja sintetičnega grafita, bistvenega dela avtomobilskih akumulatorjev, ki se proizvaja z visokotemperaturnim postopkom.

Trajnostno rudarstvo v Evropi je trenutno dražje od številnih mednarodnih konkurentov, ki se pogosto zanašajo na izkoriščanje delavcev in pogosto ne upoštevajo okoljskih standardov. Vendar pa bomo še videli, ali bo direktiva o potrebni skrbnosti, ki bo maja, ko se bo Evropski parlament dogovoril o svojem stališču, prešla v končno fazo pogajanj, res vodila k višjim mednarodnim standardom.

Lokalna veriga bo morda postala cenejša


Dolgoročno bi lahko prišlo celo do pozitivnih učinkov v zvezi s širjenjem rudarskih zmogljivosti EU – kar je eden od glavnih ciljev prihajajočega zakona Evropske komisije o kritičnih surovinah. Kar bi bil lahko eden izmed "skritih" ciljev Evropske komisije. Namreč, širitev domače proizvodnje surovin bi se lahko posredno okrepila s takšnim povečanjem stroškov mednarodnih dobavnih verig.

"To je znak, da je Evropa popolnoma odločena braniti svoje strateške interese," je dejal komisar Breton. Nekaj domače oskrbe bi lahko zagotovila družba EIT Raw Material, ki ocenjuje, da bi v naslednjih nekaj letih lahko začeli s proizvodnjo trije možni projekti, dva v Romuniji ter eden v Bosni in Hercegovini. Romunija ima nekatere ključne mineralne surovine za EU, vključno z magnezijem in grafitom.

Višji standardi pa bi morda odprli vrata tudi za razrešitev nekaterih dolgoročnih sporov, ki se trenutno dogajajo okrog rudarjenja v Evropi. Kot denimo okoli rudnika litija na Portugalskem ali pa glede začetka težav okoli rudarjenja na Švedskem, o čemer je pisal Teo Petrovič Presetnik v članku: Odkritje redkih kovin na Švedskem razveselilo navdušence nad zelenim prehodom. A ni tako enostavno …

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59