Sartorius začenja gradnjo kampusa v Ajdovščini, Štrancar odhaja z besedami: »Čas je za mlade«

Foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus

Na praznovanju 25. obletnice ajdovskega podjetja BIA Separations (zdaj Sartorius Bia Separations) je njegov ustanovitelj dr. Aleš Štrancar stopil pred novinarje in rekel, da je čas za mlade in da se bo umaknil iz vodstva podjetja. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič pa je podjetje pohvalil kot »enkratni projekt in začetek nove, še večje zgodbe.«

Na obletnici podjetja BIA Separations z 249 zaposlenimi v Ajdovščini so predstavniki lastnikov iz nemške multinacionalke Sartorius izrazili vrsto pohval domačemu kolektivu. Z nakupom podjetja pred tremi leti so po besedah Renéja Fábra, člana izvršnega odbora podjetja Sartorius, dobili ne le tehnologijo, marveč tudi ljudi, ki so pomembnejši. Zato je to dan zgodovinski za Sartorius, je nadaljeval Faber. Štrancarja je pohvalil kot borbenega človeka, ki je ta duh prenesel tudi na ustvarjalno in delovno ekipo.

Foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus

Napovedal je, da se bo do leta 2030 začela gradnja kampusa, tehnološko-industrijskega „naselja“, kjer bo dobilo zaposlitev dodatnih 200 ljudi. Bodoči kampus v Ajdovščini bo obsegal 30.000 m² in bo večnamenski. »Vključeval bo prostore za proizvodnjo, raziskave in izobraževanje. Kampus je zasnovan z mislijo na trajnost in bo imel sončno elektrarno ter uporabljal tehnologije za ponovno uporabo stranskih proizvodov za ogrevanje in ponovno uporabo vode,« je pojasnila kodirektorica (sodirektorica) podjetja Jana Krapež Trošt.

Nova stavba na obstoječi lokaciji v Ajdovščini (Foto: Sartorius BIA Separations)

Zdravilo proti raku v zaključni fazi preizkušanja 

Podjetje Sartorius BIA Separations razvija postopke za genetske terapije, ki so podlaga za nova zdravila proti raku. Trenutno je eno zdravilo proti raku narejeno z ajdovsko tehnologijo že v zaključni fazi preizkušanja, je povedala prokuristka podjetja Jana Krapež Trošt.

Nemške goste so Ajdovci pozdravili tudi s kulturnim programom. „Hišni mešani pevski zbor BIA“ je intoniral slovensko himno in ubrano štiriglasno zapel več slovenskih pesmi. Zaposleni, povprečna starost je samo 34 let, so sestavili tudi „hišni bend“ in po uradnem programu glasbeno obarvali praznovanje. 

Predsednik zgornjega doma slovenskega parlamenta, Marko Lotrič,  v uvodnem nagovoru ni skoparil s pohvalami. »Če kaj imamo v Sloveniji, imamo znanje,« je poudaril in vlado pozval, naj spodbuja gospodarstvo, da ne bo prišlo do bega možganov.

Foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus

Direktor podjetja dr. Aleš Štrancar, ki je podjetje ustanovil in pred tremi leti prodal Sartoriusu, je ob robu praznovanja novinarjem oznanil, da se umika. Podrobnosti ni povedal. Neimenovani vir iz podjetja pravi, da se bo to zgodilo v roku dveh let in pol. Štrancar je sicer na Opčinah septembra nakazal, da na Primorskem pripravlja nov poslovni projekt, ki bo zaposloval ljudi iz širše regije: Slovenije, hrvaške Istre in zamejstva.

KOMENTAR: Tino Mamić
Borbeni duh

Poseben občutek je opazovati dve stotniji optimističnih mladih ljudi v isti ekipi. Neka posebna dinamika. Nemški lastniki ajdovskega podjetja verjetno niso pričakovali, da bodo njihovi zaposleni v Sloveniji peli v „hišnem“ pevskem zboru. Tega menda niso doživeli nikjer drugod. Verjetno je to povezano tudi s Štrancarjevo ljubeznijo do glasbe. Zbor pa so zaposleni ustanovili nekaj dni pred njegovim rojstnim dnevom, da so mu zapeli.

V pogovorih z zaposlenimi so Štrancarja kot šefa pohvalili in ga kot najbolj zahtevnega in neizprosnega opisali, ko se ukvarja s prodajo produktov. Če se izdelki ne prodajajo dovolj dobro, je to ključen problem, saj gre vse delo v nič. Dobra logika, ki pride prav tudi sicer v življenju.

Nemški lastniki pa so ustanovitelja podjetja Štrancarja pohvalili ne le kot ustvarjalnega in delovnega človeka, marveč tudi kot borca. Verjetno so borbenost opazili tudi pri pogajanjih za prodajo pred leti. Tudi Štrancar je, tako kot njegov vipavski rojak in skorajšnji sosed v industrijski coni, Ivo Boscarol, najprej zahteval, da podjetje ostane v Ajdovščini.

Zanimivo pa je, da to, kar so Nemci opazili kot borbenost in vztrajnost, mnogi v Sloveniji označujejo za „konfliktnost“. To je v resnici ključna razlika med Zahodom in Slovenijo. Američanu je sosedov uspeh spodbuda, da naredi tudi sam kaj posebnega. Slovencu pa je sosedov uspeh povzroči nelagodje in ljubosumnost.

Seveda pa je to tudi odločitev vsakega posameznika: ali bo uspeh soseda vzel negativno ali pozitivno. V slednjem primeru bomo imeli Štrancarjev v Sloveniji vedno več.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike