Pritisk se stopnjuje: EU napovedala sankcije, Lukašenko in Putin grozita z vojsko in povračilnimi ukrepi

Embed from Getty Images
Po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji 9. avgusta, so v državi izbruhnili najbolj množični protesti v njeni zgodovini. Lukašenkov režim jih je skušal zatreti s silo. Sedaj pa se boji, da bi mu težave lahko povzročile še zahodne države s sankcijami in intervencijami.

Zato je Lukašenko ostro dejal, da bosta Moskva in Minsk v primeru zunanje agresije proti Belorusiji uporabili vojski obeh držav. Zagrozil pa je še s povračilnimi ukrepi, če bodo druge države uvedle sankcije.

A EU tokrat ni pokleknila, visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell je sporočil, da so zunanji ministri članic EU danes na neformalnem zasedanju v Berlinu dosegli politični dogovor, da EU uvede sankcije proti približno 20 posameznikom režima beloruskega predsednika.

Sankcije bodo uperjene proti posameznikom "na visokih političnih nivojih", ki so bili vpleteni v volilne poneverbe in zatiranje protestnikov. Poleg tega je danes pozval Rusijo, naj ne posreduje v Belorusiji, kot je to v četrtek nakazal ruski predsednik Vladimir Putin. "Velikokrat sem od Rusije slišal mantro, da gre za notranje zadeve Belorusije in da si ne želijo tujega vmešavanja. Verjetno to velja tudi za njih same," je še dejal Borrell.

Litva je že pred dnevi napovedala sankcije proti 118 beloruskim uradnikom, vključno z Lukašenkom. Ti ljudje so po njihovem mnenju odgovorni za nasilje nad protestniki in poneverbe na predsedniških volitvah. Kljub Lukašenkovim grožnjam so zatrdili, da bodo nadaljevale pripravo sankcij proti Belorusiji. "Predsednik podpira učinkovite sankcije proti Belorusiji na evropski, regionalni in nacionalni ravni. Gre za odgovor nasilja državnih institucij in kršenja človekovih pravic v državi," so sporočili iz urada litovskega predsednika Gitanasa Nausede.

Tudi Lukašenko napoveduje sankcije

"Če bo prišlo do zunanje akcije, bomo morali uporabiti vojski obeh držav, pri čemer bodo večino predstavljali beloruski vojaki. Rusi pa nas bodo samo podpirali in nam sledili," je posvaril Lukašenko. Dejal je, da vojaška grožnja s strani Zahoda resnično obstaja. "Ameriški lovci F-16 so bili v bližini Berlina, lahko bi jih pustili tam. Ampak ne, premestili so jih sem, 15 do 20 minut od našega ozemlja," je dejal. "Zakaj so zdaj začeli nameščati Natove enote v bližino naše meje?" je vprašal.

"Začeli so vojaške vaje tik ob meji. Kaj naj naredim? Tudi jaz sem namestil naše sile. Polovica vojske je v stanju pripravljenosti," je poudaril. Lukašenko je danes napovedal tudi odločen odgovor na sankcije drugih držav proti Belorusiji, če jih bodo te uvedle. "Vladi sem naročil pripravo predloga o preusmeritvi vseh trgovinskih tokov iz litovskih pristanišč v druga," je dejal. Dodal je, da bo v primeru sankcij drugih držav prekinil vse tranzitne poti čez Belorusijo.

"Preveč so prizanesljivi do sebe in pozabljajo, kaj je Belorusija. Mislijo, da nas lahko prestrašijo s tanki in raketami. Bomo videli, kdo bo koga prestrašil. Pokazali jim bomo, kaj so to sankcije," je zagrozil.

Rusija v nizkem štartu za posredovanje

Rusija ima pripravljeno rezervno enoto organov pregona, ki lahko vstopi v Belorusijo in ustavi proteste v tej državi, če bi bilo to potrebno, je izjavil ruski predsednik Vladimir Putin.

Kot je dejal, bodo to rezervo uporabili le, če bodo razmere v Belorusiji ušle izpod nadzora, "če skrajneži, ki se skrivajo za političnimi parolami, prestopijo določene meje in začnejo ropati, zažigati avtomobile, domove, banke, poskušajo zaseči upravne stavbe in tako naprej".

"Predvidevamo, da bomo vse obstoječe težave, ki obstajajo v Belorusiji, rešili mirno," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Putin v intervjuju za državno televizijo. "Upam, da te rezerve ne bo treba uporabiti," je dodal.

Kot je povedal, so rezervo oblikovali na prošnjo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka kot del tesnega zavezništva med Rusijo in sosednjo Belorusijo.

Beloruske oblasti in opozicijo je pozval, naj poiščejo rešitev za politične nemire, ki državo pretresajo vse od predsedniških volitev. Strani v tem procesu imata dovolj zdrave pameti, da najdeta pot, ne da bi se zatekli v skrajnosti, je še povedal.

Stoltenberg: Rusija ne sme posredovati

Na Putinove besede se je že odzval generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in ruskega predsednika pozval, naj se ne vmešava v krizo v Belorusiji. "Belorusija je suverena in neodvisna država. In nihče, niti Rusija, ne bi smel tam posredovati," je dejal Stoltenberg.

Poudaril je tudi, da je nesprejemljivo, da skuša Lukašenkov režim s silo zatreti mirne proteste opozicije. "Predsednik Lukašenko in režim v Minsku morata zagotoviti, da lahko Belorusi odločajo o prihodnosti Belorusije," je še dejal Stoltenberg.

Alternativne rešitve?

Politico pa predlaga, da EU razmisli o tem, kako za rešitev Belorusije sodelovati z Rusijo. Rusija namreč želi državam, ki so na njenem “vplivnem področju” preprečiti vstop v Nato ali Evropsko unijo. Nato in EU na drugi strani ne želita kar tako sprejeti držav, kot so Belorusija, Ukrajina in Gruzija, saj nobena od teh držav ni pripravljena za članstvo niti v EU, niti v Natu. Prav tako tudi veliko zahodnoevropskih vlad ne bi podprlo njihove priključitve.

Časnik tako piše, da bi morali EU in Nato to resničnost priznati in z mize odstraniti lažne možnosti integracij, saj bi s tem odstranili tudi ruske strahove. V zameno bi se morala Rusija zavezati, da bo končala vojaško podporo upornikom v Ukrajini, Južnem Kavkazu, Moldaviji in Južni Osetiji.

Za te države pa bi bil verjetno boljši model Finske, ki je bila med hladno vojno nevtralna, in je spoštovala zunanjepolitične interese Sovjetske sosede, a je ostala popolnoma delujoča neodvisna demokracija in tržno gospodarstvo. “Bolj realistična in manj ideološka zahodna politika o "sivi coni" bi lahko v Moskvi spremenila račun s ponujanjem tako korenja in paličic. In morda bi se Putin tako bolj nagibal k strinjanju s tem, da bi Belorusom dovolil iti po njihovi lastni demokratični poti,” še piše Politico, Die Welt na drugi strani poziva, naj EU uvede trgovinske sankcije, saj bi te državo mnogo bolj prizadele in zato prisilile k spremembam.

Vroče tudi v Sredozemlju

Te dni pa je vse bolj vroče tudi v Sredozemlju, kjer je Turčija začela raziskave črpanja nafte in plina v vzhodnem Sredozemskem morju, pri čemer je posegla v ozemlje Grčije in Cipra.

Tudi Turčijo so tako zunanji ministri EU pozvali, naj s svojimi aktivnostmi preneha, Borell pa je napovedal tudi možnost sankcij proti Turčiji, če opozorila ne bi upoštevala. O njih bodo voditelji držav EU razpravljali na septembrskem vrhu. Med možnimi ukrepi so prepoved uporabe pristanišč članic EU za Turčijo, zaseg ladij in sankcije proti sektorjem turškega gospodarstva.