Po sledeh "tretjega spola" na slovenskih gimnazijah: neznanstveno in zavajajoče

V javnosti je te dni zaokrožilo gradivo o tretjem spolu, ki naj bi ga obravnavali v tretjem letniku Gimnazije Šiška. Čeprav so nekateri mediji pisali, da gre za test, gre po besedah naših virov za delovni list, ki pa je precej kaotičen, predvsem pa vsebinsko sporen.

Iz Gimnazije Šiška so nam sporočili, da je delovni list pripravljen po učbeniku za sociologijo in v skladu z učnim načrtom za sociologijo za gimnazije.


Fotografijo je na Twitterju objavil profil @NarodniBlok. Gre za delovni list pri predmetu sociologija, ki so ga dijaki gimnazije Šiška v izpolnitev prejeli to jesen.

Načrtno mešanje pojmov, ki vodi v napačno razumevanje

Čez omenjeni delovni list smo se sprehodili z mag. Mojco Belcl Magdič, ki je ena največjih strokovnjakinj s področja teorije spola v Sloveniji. Mag. Belcl Magdičeva nas je takoj opozorila na mešanje religioznih in medicinskih pojmov -  v gradivu so kulturne vloge in družbeni pojavi pri določenih plemenih pomešani z medicinskim pojmom interseksualnosti.

Interseksualci (medicinski pojem) so namreč osebe z genetskimi ali nevrološkimi nepravilnostmi (atipičnim razvojem spolnih kromosomov, žlez ali reproduktivnih organov). Vendar pa ti niso »nekje vmes« oziroma ne predstavljajo tretjega spola, ampak se pri njih kaže jasna spolna identiteta, bodisi moška, bodisi ženska, s fiziološkimi anomalijami.

Interseksualce gradivo meša z »berdacheji« in »hidži«, kjer gre za povsem družbeni fenomen v določenih indijanskih oz. indijskih plemenih. Gre za družbeno vlogo, kjer so se določeni moški ali interseksualci oblačili kot ženske, njihova vloga v plemenski družbi pa je nekoliko nejasna, vendar povezana z religijo in vraževerjem.

Transseksualnost gradivo nato poda kot danost, dejstvo, neskladnosti telesa in spolne identitete (ženska, ujeta v moškem telesu in obratno), ki ga reši »preoblikovanje telesa«, ki uskladi telo z notranjim doživljanjem sebe. Temu dodajo še stališče britanske radikalne feministke Ann Oakley.

Znanost je jasna: spola sta dva, pri družbenem spolu (gender) pa definicije varirajo od teoretika do teoretika

Belcl Magdičeva opozori, da je obravnava tematike, sodeč po videnem gradivu, očitno neznanstvena. Če bi jo želeli narediti znanstveno, trans-seksualnosti in spremembe telesa dijakom ne bi smeli predstavljati kot (edine) rešitve problema trans-seksualcev.

Pri tem navaja zbirno študijo s področja spolnosti in spola, ki jo je objavil The New Atlantis. Ta med drugim ugotavlja, »da se spolna identiteta pri posameznikih lahko spreminja skozi čas; oblikujejo jo tudi starši in socialne razmere; pri večini otrok transseksualnost do odrasle dobe izzveni; v odraslo dobo se podaljša le, če se k temu spodbuja (kot to recimo počne 'gender-affermative therapy').«

Jasno definiran je le koncept biološkega spola, ki je očitno binaren, medtem ko koncept družbenega spola (gender) niti ni jasno definiran, temveč gre predvsem za atribute in obnašanje, ki je običajno povezano z določenim biološkim spolom, kar pa vsak teoretik spola in LGBTQ+ skupina definira nekoliko po svoje.

V študiji prav tako ugotavljajo, da ideja »moškega ujetega v ženskem telesu« in obratno nima znanstvene osnove, opravljanje operacije menjave spola pa ne reši problemov, ki jih imajo te osebe z duševnim zdravjem. Hormonska in kirurška terapija tako ne slonita na znanosti, temveč sta še vedno eksperimentalni in se izvajata na nenadzorovan in nesistematičen način.

Učni načrt daje aktivističnim učiteljem proste roke

Kot ugotavlja mag. Mojca Magdič Belcl, pa tako učenje ni redek ali izjemen pojav v slovenskih šolah. Že pred več leti so ji na predavanjih po Sloveniji na to temo starši dijakov govorili o vsiljevanju prav teh vsebin v učne programe (preko domačega branja, predstavitve knjig, znotraj kulturnih dni, dni dejavnosti, pri zdravstveni vzgoji, itd.).



Ob pregledu učnega načrta nastavke za tak način poučevanja v resnici najdemo. Učni načrt tega predmeta namreč predvideva obravnavo načinov, »kako smo ljudje glede na različne pripisane ali pridobljene statuse (spol, starost, etnična pripadnost, razred, rasa, verska pripadnost, poklicna pripadnost) razporejeni v različne strukture.« Spol tako šteje med »pridobljene statuse« in ne naravno danost, ki je (tako kot raso) ne moremo spremeniti, ampak je izenačena denimo s poklicem ali vero, ki si ju prosto izberemo sami.

Med cilji predmeta najdemo tudi »dijaki razumejo razliko med biološkim in družbenim spolom, analizirajo različne poglede na vlogo žensk in moških v družbi in pretehtajo spreminjanje moškosti in ženskosti v sodobnih družbah.«

Učitelj ene izmed srednjih šol pa nas je opozoril, da učni načrt predvideva predvsem ključne pojme in teoretske okvirje predmeta, seznam učnih tem pa je odprt in izbiren, zato lahko aktivistični učitelji snov obravnavajo izrazito kulturno marksistično in feministično ter mladini »perejo možgane« povsem zakonito.

Slovenski dijaki tako v okviru šolskih vsebin pogosto dobivajo izkrivljeno in znanstveno povsem neutemeljeno sliko spola. Družbene vloge »berdachejev« in »hidžer« vzamejo iz konteksta ter politično ideološko interpretirajo kot dokaze zgodovinskega izvora »tretjega spola«.

Še več, taka obravnava tematike je edina obravnavana kot pravilna s strani Republiškega izpitnega centra, v kolikor dijak predmet sociologija izbere na maturi. Poučevanje na tak način tako ni "eksces" ene šole, ampak norma slovenskih srednjih šol. Dijak, ki bi na maturi na vprašanja s to tematiko odgovarjal drugače kot v skladu z neo-marksistično teorijo spola bi namreč izgubil točke za svoj odgovor.

Če obravnavamo te vsebine, jih dajmo znanstveno in z vseh zornih kotov

Po mnenju Mojce Belcl Magdič bi morali biti dijaki glede fenomenov interseksualnosti intransseksualnosti »deležni celostne obravnave z vseh zornih kotov, podkrepljeno z zadnjimi znanstvenimi dognanji, ne pa z nekimi frazami radikalnih feministk iz 70-ih let prejšnjega stoletja in s primeri plemen, o katerih ne vemo skorajda nič oz. niti približno ne moremo primerjati našo kulturo/religijo z njihovo.«