Šola kot platforma za LGBT vzgojo: otroke je treba senzibilizirati za LGBT vrednote

avtor: PM

Če kdo misli, da smo v Sloveniji s tem, ko smo na dveh referendumih ubranili definicijo zakonske zveze, ustavili napredovanje LGBT ideologije, se krepko moti.

Področij, kjer želijo LGBT aktivisti priti do otrok in mladih, je še mnogo. Na posvetu LGBT+ mladi v šoli smo izvedeli, čemu, se še posebej posvečajo.

Problem »heteronormativnosti«

LGBT aktiviste je potrebno najprej razumeti, da se sploh lahko zavedamo, s čim se soočamo. Svet, v katerem je odnos med moškim in žensko ter dojemanje spola kot biološke danosti nekaj najbolj normalnega, vse ostalo pa so izjeme, je zanje problematičen. Dojemajo ga kot sovražnega in se proti njemu borijo z vsemi sredstvi. Temu pravijo hetronormativnost.

Hetronormativni ste že, če, ko pomislite na romantični par, najprej pomislite na fanta in dekle, če na maturantskem plesu smatrate kot normalno, da fantje plešejo z dekleti in če razumete in praznujete razlike med spoloma, ki se med seboj dopolnjujejo. Vse družinske vrednote, dojemanje spolov, kakršni naravno so in praznovanje tega v javnosti smatrajo kot nasilje nad LGBT osebami, proti kateremu se je treba boriti za vsako ceno.

Če želite biti spoštljivi do LGBT oseb v vaši okolici, nikakor ni dovolj, da jih sprejmete take kot so, hkrati pa obdržite družinske vrednote, se zavedate naravnih razlik med dekleti in fanti in tudi vseh potencialnih razmerij, ki izhajajo iz teh skupnosti ne enačite, proslavljate in priviligirate enako kot zakonske zveze moža in žene, ste po mnenju LGBT aktivistov sovražni, ali pa vsaj ne dovolj senzibilizirani za potrebe LGBT skupnosti. In oni bodo storili vse, da vas in vaše otroke torej dovolj senzibilizirajo ali pa se proti vam borijo z vsemi sredstvi, tudi z vašim davkoplačevalskim denarjem. To je zanje etična dolžnost. Zavedajo se, da niso imeli vsi ljudje privilegija spoznati LGBT ideologije, zato se trudijo to omogočiti čim več ljudem, saj opažajo, da je v naši družbi toleranca šele deklarativna, nismo pa še ponotranjili vseh LGBT vrednot.

Šola kot platforma

Zelo pomembno je priti do otrok, saj otroci »še ne poznajo sovraštva« ter njih senzibilizirati za LGBT vrednote. Doseganje tega je v prvi vrsti možno dosegati prek delavnic, ki jih izvajajo društva kot je Legebitra, Parada ponosa in podobni, ki jih v Sloveniji deluje že okrog deset. Prek podajanja različnih vsebin si želijo priti v čim več šol, saj šolo dojemajo kot platformo, kjer se lahko izvaja tovrstne dejavnosti. Ker pa so pogoji za zunanje izvajalce precej strogi in odpor staršev velik, iščejo nove načine – prek izobraževanja učiteljev, da bodo kar učitelji ambasadorji teh vrednot namesto njih. Kjer torej LGBT društev ne morejo pripeljati v učilnico, jih želijo v zbornico, da bodo tako učitelje pripravili, da bodo izvajali vsebine, ki bi jih sicer društva.

Društvo Legebitra je pripravilo priročnik Mavrica v žepu z 8 delavnicami, namenjenih za šolsko populacijo, ki jih lahko izvede vsakdo. Priročnik si lahko ogledate tukaj. Za izvajanje tovrstnih dejavnosti pa so najprimernejši dnevi dejavnosti ob koncu leta, predmet državljanska vzgoja in etika, vzgoja o spolnosti in šole v naravi. Glede na slišano sicer prav celotne LGBT šole v naravi ni izvedla še nobena šola, je pa že pripravljena.

Da bi šola v celoti postala »varen prostor«, predlagajo več ukrepov. Nevtralna stranišča, posebni »varni prostori« v šolah, namenjeni LGBT osebam, omogočanje udeleževanja športne vzgoje s spolno skupino, s katero se identificiraš (ne nujno tvojega spola) in vključevanje LGBT vsebin v kurikulum. Pri čemer se pri skoraj vseh predmetih najde prostor za te vsebine.

Pri matematiki lahko »heteronormativnost« razbijajo z besedilnimi nalogami (da denimo Metka kupuje motor in Janko ličila), pri biologiji, ko govorimo o človeku ter genetskih osnovah homoseksualnosti, pri geografiji pri obravnavi držav, populacij in LGBT prijaznih politik, pri slovenščini prek branja LGBT literature, pri likovnem pouku prek seznanjanja z LGBT umetnostjo, pri zgodovini bi obravnavi določenih zgodovinskih osebnosti dodali, da so bili LGBT osebe. Kot take trenutno označujejo Aleksandra Velikega, Julija Cezarja, Friderika II. Pruskega, Leonarda da Vincija, Michelangela in mnoge druge.

Primer, kako želijo LGBT ideologijo vključiti v različne šolske predmete, je iz učiteljskega priročnika Prebijmo molk, ki daje predlog učiteljem, kako odpirati LGBT teme v razredu ter s tem obogatiti učne ure in spodbujati občutljivost za raznolikost. Poleg osnovnih informacij učitelj poda še “dodatne”.

Osnovne informacije: Oscar Fingal O’Flahertie Wills Wilde (16. oktober 1854 – 30. november 1900) je bil irski pisatelj in pesnik. Po eksperimentiranju z različnimi umetniškimi oblikami v 80. letih 19. stoletja je postal eden najbolj priljubljenih dramatikov naslednjega desetletja. Danes je poznan po epigramih, dramah ter zaporni kazni in zgodnji smrti.

Dodatne informacije: Čeprav je bil poročen, je imel Wilde razmerja tudi z moškimi. Njegova očaranost nad moškimi je močno vplivala na njegovo delo. Takrat je bila istospolna usmerjenost v Angliji prepovedana, zato so geje preganjali. Danes ni več kazniva, Velika Britanija pa istospolnim parom priznava enake pravice kot drugim. Še vedno obstajajo države, kjer je homoseksualnost prepovedana, kar ostro obsoja OZN in EU, ker s tem kršijo človekove pravice.

Aktivisti tako želijo »opolnomočiti« učitelje, da bodo znali te teme torej ustrezno naslavljati. V sistemu za izobraževanja učiteljev KATIS sta že razpisani dve izobraževanji za učitelje, ki sta bili sicer v lanskem letu slabo obiskani (12 učiteljev iz vse Slovenije), zato si želijo vršiti večji pritisk na ravnatelje, da bi svoje zaposlene usmerjali na ta izobraževanja. Do ravnateljev se bodo skušali prebiti prek čustvenih osebnih zgodb, ki nagovarjajo. Tudi sicer so osebne, čustveno nabite zgodbe močno orožje, ki se ga poslužujejo tudi na delavnicah, kjer želijo zagotoviti, da se vsake izvedbe delavnice udeleži vsaj ena LGBT+ oseba in z učenci deli svojo zgodbo.

LGBT vsebine pa v šolo prihajajo tudi prek drugih aktivnosti, ki se že izvajajo. Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana denimo že ima LGBT krožek, kakršnih si želijo po vseh šolah, Gimnazija Ptuj je soorganizator festivala gejevskega filma, ogled katerega je obvezen za vse dijake, po ogledu pa sledijo pogovori. Na posvetu so bili prisotni tudi štirje učenci OŠ 8 talcev Logatec, ki za raziskovalno nalogo zbirajo izpovedi homoseksualnih oseb. Te teme pa v nekaterih šolah naslavljajo tudi prek različnih neformalnih oblik učenja, izvajanjem imaginacij gejevskega življenja, razstav v šolskih prostorih ter zgledov LGBT učiteljev, ki nosijo mavrične rekvizite »kjerkoli že lahko«.

In kaj, če se starši uprejo in izkoristijo svojo ustavno pravico do vzgoje otrok v skladu z lastnimi prepričanji? Aktivisti poudarjajo, da morajo učitelji le premagati strah pred starši, saj imajo po njihovem mnenju pravico te teme predstaviti učencem. Seveda po načelu »kritičnosti, pluralnosti in objektivnosti«. Sicer pa naj te teme vključijo v druge vsebine.

Vpliv na celotno družbo

Šola pa še zdaleč ni edini prostor, kjer vidijo priložnost za opravljanje svoje etične dolžnosti. Med prvimi na udaru vidijo Pedagoško fakulteto, kjer so te teme »slabo pokrite«. Glavna promotorja teh vsebin na pedagoški fakulteti sta profesorica dr. Veronika Tašner in profesor dr. Slavko Gaber. Društvo DIH za integracijo homoseksualcev pa že zdaj organizira stojnice na tej fakulteti.

Pomemben institut vidijo tudi v zagovorniku načela enakosti. Trenutno funkcijo opravlja znani gejevski aktivist Miha Lobnik. Zagovornik načela enakosti sicer lahko izdaja ugotovitveno odločbo, kadar pride do diskriminacije, ki pa je lahko že »napačna raba zaimkov«. V tem primeru poda prijavo šolski inšpekciji, lahko pa tudi zastopa »oškodovance« v sodnih sporih. Pomemben način pritiska na učitelje, čeprav zaenkrat v Sloveniji še nismo imeli prijave s tega področja.

Za doseganja čim širšega kroga populacije pripravljajo tudi delavnice in predavanja za starše na roditeljskih sestankih, gradiva in aktivnosti za mladinske centre, mesta pa skušajo povezati v mavrično zvezo mest, kjer se združujejo mesta, ki naslavljajo LGBT politiko. Tipičen primer tega je mestna občina Ljubljana, ki že izdaja certifikate LGBT prijazne ustanove in razpošilja gradiva z naslovom Mavrična Ljubljana, kjer vse osnovne in srednje šole osvešča o LGBT vsebinah.

Je res treba ustvarjati napetosti med starši in pedagoškimi delavci?

Starši so se marsikje že navadili, da pred dnevni dejavnosti na šoli preverijo, kdo bo delavnice izvajal in kakšna bo vsebina. Zadeva gre zdaj še dlje. Zdaj bodo težko zaupali že učiteljem, ki sicer učijo na šolah, otroke pa spraševati, kaj so se učili pri zgodovini, matematiki, biologiji.

Z dojemanjem sveta, ki je diametralno nasprotno zdravi kmečki pameti, ustvarjajo družbeni boj, ki vse boj postaja tudi slovenska realnost. Tako že dolgo ne gre več za skrb za osebe s homoseksualnimi nagnjenji in njihovo zaščito v družbi. LGBT aktivisti jim s tem, ko rušijo temelje družbe, namreč delajo medvedjo uslugo, saj bodo med prvimi žrtvami tega kulturnega boja ravno LGBT osebe, na katere bodo frustrirani posamezniki izlivali svoj gnev.

Bolj kot kadarkoli do sedaj pa je čas, da se spet zavemo, da moramo biti izjemno previdni, komu zaupamo skrb za naše otroke in kako je usposobljen strokovni delavec, ki bo naše otroke učil. LGBT aktivisti so namreč, kljub jamranju o pomanjkanju sistemskih rešitev, pri doseganju svojih ciljev zelo sistematični.

16 komentarjev

  1. LGBT je pohaba. Je napaka narave.
    To je dejstvo in s takšnim dejstvom je možno seznanjati šolsko mladež.
    Vse kar odstopa od tega dejstva, je potrebno obsojati in ne dopustiti, da prestopi prag šol.
    Družba se nenehno razvija. Nenehno išče nove in nove spodbue, jih odrkiva, se z njimi ukvarja, jih proučuje, razvija. Razvija jih toliko časa, da postanejo absurdne in jih končno zavrže. Nekatere ostanejo in pričajo o neverjetnih podvigih, vendar se jih družba ne loti obnavljati, če ravno bi morda lahko presegla doseženo.
    Poučen primer so egiptovske piramide. Dosegle so višek, ki ga še danes občudujemo, vendar nikomur ne pride na misel, da bi tak čudež ponovil.
    Podobno je s spolnostjo in odstopanji.
    Odstopanja so vedno bila, saj se očitno narava nenehno moti. Spolna odstopanja so namreč napaka narave.
    Torej narava nenehno greši in določen del popuacije je pač napaka narave.
    S stopnjo razumevanja, tolerance in humanosti je današnja družba tem nesrečnežem omogočila normalno življenje, brez izključevanja, zaničevanja in brez kaznovanja. Ne znaša nad te ubožce. Skuša jim pomagati in jim lajšati življenje.
    Do tukaj je vse normalno in hvalevredno.
    Ko pa predstavniki in njihovi zavezniki postanejo agresivni in skušajo napadati normalnost pa to ni več vzdržno. Prično graditi piramide.
    Ali ni dovolj, da so izenačeni z ostalimi, recimo normalnimi?
    Mnogi bralci tega zapisa ste normalni. Pa vsa sprašujem, ali kdaj to normalnst povdarjate? Se kdaj združite in priredite parado in našemljeni ob hrupu paradirate po mestu, ter se razkazujete?
    Zanesljivo to ne počenete. Ni potrebe.
    Zakaj pa to počno člani LGBT? Zato, ker so nenormalni, ker so napaka narave in ker hočejo biti več. To hotenje jim narekuje nenormalnst. Ta izvira iz spoznanja, da so napaka narave, da ne morejo ustvariti to, kar narava omogoča normalnim.
    Ali ni normalno, da si ustvariš potomstvo? To je nekaj najbolj normalnega v življenju. In člani LGBT tega ne zmorejo, ker so napaka narave. Od tod frustracija. To pa lajšajo s tem, da napadajo normaljne .
    Lajšajo si komplekse s tem, da prisiljujeo normalne, da jih naj cenijo bolj, da so večvredni, da so nekaj posebnega, nekja “in” kakor je sedaj nvada reči.
    In posledica tega izumetničenja, ko ne vedo več, kaj bi še počeli, ko so dosegli vrh, tako kot pred tisisočletji faraoni, želijo in zahtevajo, da se znesejo še nad šolsko mladež.
    Ne tega se ne sme dovoliti.
    Iztirjenci, ki propagirajo LGBTne smejo zmagati.
    Propagirati iztirjenost je nedopustno.
    Človeštvo pozna najrazličnejše vrste manjaštva. Jih ne propagira in jih ne prikazuje , kot vrline.
    Ali ni pedofilija manjaštvo? Tudi ta se vrti ojkrog spolnosti. Pa si jo kdo upa propagirati? Jo pripeljati v šolo? Jo prikazovati kot vrlino?

  2. Ravno berem Vodebovo novo knjigo Prvi spol. Osvežujoče je brati knjigo človeka, ki se je v tem času izpostavil za normalnost, saj sicer poslušamo (in gledamo!) samo propagando bolnih idej, ki normalnost sovražijo. Človek ki mora iz dneva v dan poslušati LGBT in feministično propagando, dobi vtis, da je vse normalno, kar poznamo že tisočletja kot naravno, zdaj nenormalno, nenormalno pa je zdaj normalno. Vse skupaj je skregano z zdravo pametjo, od nas pa – celo z zakoni – zahtevajo, da kimamo, kako je to v redu in edino prav.
    Taka zmedena družba ne more biti zdrava.

  3. Strankarska politika, ideologija, vsiljena “državna” religija naj bi ne imele dostopa v šole, še posebej ne v javne predšolske ustanove in šole s programi obvezne devetletke.
    Da je ideologija spola v nasprotju z naravoslovnimi in še katerimi znanostmi in vedami, je najbrž več kot jasno celo zaslepljencem te ideologije oz. novokomponirane religije.
    Vsako posiljevanje z določeno enostransko in posebno politično doktrino, ideologijo in religijo je po veljavni ustavi ter po načelih nevtralne in vsakršnih vsiljenih dominacij svobodne šole nedopustno in škodljivo za vsestranski razvoj razmišljujoče in avtonomne mlade osebnosti.

    • Slovenski narod je posvečen Devici Mariji, zato je prav, da se otroke že v otroških vrtcih seznani o tem, da smo mi Slovenci božje ljudstvo in da si nas proti naravno lastita levica in njen derivat LGBT, ki sta oba tujka v naši deželi, zaslužna, da nam grozi izumrtje in da nas je zapustila sreča.

      Hvaljen Jezus in Marija!

      • “Hahaha, kot da bi Izidorja iz Visoške kronike bral, svašta, haha…”
        dbela berta

        Uporabljaš moško obliko glagola in praviš, kot bi Izidorja bral!

        Mar nisi tista obilna, mastna, zakompleksirana in ne preveč brihtna debela berta?

  4. Poudarjam, da se je v preteklosti načrtno začelo izrinjati družino iz družbe, torej enoletna porodniška za sabo potegne to, da mora mamica v službo, otrok pa v vrtec. Malo staršev si upa imeti otroka do npr.tretjega leta (tudi veliko pediatrov in razvojnih psihologov to priporoča) doma, pri starih starših. Moja izkušnja je taka da je oče ostal s sinom doma, ko sem šla v službo. Resda je bilo težko, finančno predvsem, ker živimo v najemu. Ampak nihče mi ne bo rekel da je to najbolj pomembno. Sin in oče sta se zelo zbližala. Pa tudi sin ni bil zahteven otrok. Sedaj bo star pet let. V vrtec je šel večji, vse je razumel. In potem mi različni ljudje govorijo, a ni nič pogrešal prijateljckov v vrtcu. Halo, kako ima enoletni otrok v vrtcu prijateljcke? Družina je najbolj pomembna za otroka. In če je le ta dokaj normalna, da sta oče in mama dosti slozna, razumevajoča, bo otrok lažje vstopal v življenje. Najin sin je decembrski. Na kraj pameti mi ne pride, da ga dava drugo leto v šolo. Se eno leto bo imel otroštvo, se eno leto bo lahko radoveden. Se eno leto se bo uril v tem kako se postaviti zase. Moram reči, da hodi v vrtec Ledina, ki je na nivoju, nima certifikata lgbt prijazen. Če bi hodil v tak vrtec bi ga izpisala.
    Na nas starših je da se upiramo vsem nebulozam lgbt. Edino družina te varuje, brani in ostane za vedno v tvojem življenju. Vrtec lahko zamenjaš, šolo prav tako, pa prijatelje, službo itd. In to je ključno, kar lahko starši izpostavljamo, ko imamo svoje otroke. Rada bi poudarila tudi to, da smo pogrnili na celi črti kar se tiče priprave na starševstvo s čustvenega vidika. Starši imamo oporo v društvih, zavodih blizu Cerkve, kjer se poudarjajo tudi krščanske vrednote, ampak je ključna čustvena inteligenca, sočutje, varna navezanost med starši in otrokom, razumevanje svoje matične družine itd.
    Starši, uprimo se skupaj. Nihče nam ne more vsiljevati nečesa kar ni dobro za našega otroka.

    • Barbara! Odlično si to povedala!
      Uprimo se skupaj!
      Žalostni je le to,da večina folka ne bere takih časopisov ,ki o tem SPLOH govorijo,kritično (ne le kritizersko) gledajo na vsa ta zavajanja in sprevračanja vrednot,ki “gor držijo ” civilizacijo že kar nekaj časa.
      Očitno je na nas tudi DA SPLOH SPREGOVORIMO o tem.
      Sama kar ne morem verjet,da starši povečini!!! niti ne vedo,da sploh obstajajo razne take sprevržene organizacije,ki se infiltrirajo že (a je to mogoče?!?)v vrtce,pa O.Š.
      Kar dosti se pogovarjam(tudi službeno) z starši otrok,pa nehote pade tudi tema o načrtnem poneumljanu in s tem zlo-rabljanju …razen,da je bila enkrat parada ponosa v Lj.,več o “njih” ne vedo.
      Vzadnjič kažem to knjižico Mavrica v žepu(ki sem si jo za ta namen naložila v telefon) mami,ki je tudi učiteljica nižjih razredov,pa me gleda debelo kot ,da sem prismojena.
      Saj se skoraj ni pustila prepričati,da to zares obstaja.Tudi v Sloveniji!
      No,morda pa je edina sreča za nas,ki smo oddaljeni od “bulane Lublane”,čeprav živimo v” kurji riti”…

  5. Dragi starši, za pravice se je treba boriti, noben se ne bo boril namesto vas. Vprašanje je, do kje ste v tej borbi pripravljeni iti – se boste borili le zlepa ali tudi zgrda? Težke situacije pokažejo iz kakšnega materiala je človek in ali je pripravljen iti do konca ali pa ga vetrič odpihne ali pa se morda raje kot ‘vetrogončič’ giblje v smer v katero pihajo sapice in vetriči.
    Se pa me drugim pridružujem podpori Vodebu, tudi njegova nova knjiga me zelo zanima in upam, da mi jo uspe prebrati.
    In tudi BARBARA – ODLIČNO napisano!

  6. Svojim otrokom sem lepo razložila, da nekateri čutijo drugače, kot midva z možem. Da smo si različni, da s tem ni nič narobe. Da ima vsak pravico, da živi v skladu s svojimi vrednotami. Dokler ne posega v pravice drugega.
    Sin ima sošolca, ki je javno povedal, da ima prijatelja. In ni nobene tragike.
    Ne maram pa teh, ki me poslijujejo s svojo ideologijo.
    In tudi ne bom dopuščala, da jih s tem “fotrajo” v šoli.
    Mislim, da sem jim povedala toliko kot morajo vedeti, da bodo do drugačnih razumevajoči. Več ne rabijo.
    PIKA.

  7. Ojoj kaksen prispevek in komentarji, ob prebiranju teh me je pa kar stisnilo kako močno nazadnjaški je še slovenski narod.
    Kaj je normalno? Normalno je povprečno..to je to, večinsko, kar ne pomeni, da je pravilno!!
    Ce bo mladina imela kakšno predavanje o netradicionalni ljubezni, ne vidim nobenih težav, marveč korist. Predsodkov je v tej družbi preveč in če bi sprejeli se ali pa pač ne, temveč pustili, da je vsak pač svoj, bi se imeli lepše in raje!
    Lepo vas prosim, resno mislite, da bo prišlo do tega, da bodo LGBT vsebine prisotne pri vseh predmetih?? Že zdaj ni časa v celoti podrobno predstaviti učne snovi, če pa je ta vsebina delno kje vključena, pa se toliko bolje, si uceci se, bolj zapomni monotono snov.
    Druzba nas dobro programira že od malega, predstavlja kajne normalno, kar le malo odklona, je potrebno najti novinarja (ki bi ga poslala v pm, zaradi pristranskosti-očitno je to tudi danes normalno), ki bo kar se da subjektivno spisal prispevek proti skupini, ki si prizadeva odpreti oči povprečni čredi.
    Joj joj ne da se mi več, verjetno je brez pomena, da sem sploh začela pisati ..pa da ne bo pomislekov, nisem nobena aktivistka, sam je grozno videti, da so bile družbe izpred 2000let bolj miselno napredne kot zdaj..

  8. O gospa Ljubezen!
    Ni brez pomena,da si začela pisati,brez pomena je,da si prebrala ta sestavek,ker ga nisi dojela.
    Stavim,da nimaš svojih otrok,ker ti še za tuje ni mar…
    Veš,pri nas v hribih,so se planšarji,ki so po cele mesece sami preživljali z ovcami in kozami tudi kdaj” navezali”na kakšno manj uporno kozo,pa si jo malo sposodili za sex(seveda to ni pravi izraz,pa naj le bo,ker je itak vse relativno-kajne).
    Gospa Ljubezen,
    saj tudi ta oblika ljubezni(z ovco recimo) je že s pantiveka,ne razumem,zakaj se je nebi dodalo kar k Paradi ponosa ,pa v šolske učbenike.
    Ni fer,da se morajo ubogoi planšarji sramovati,ko jih kdo nesramno zasači ,ko “se ljubijo”s svojo najdražjo.
    Kdo si sploh drzne odvzeti jim to pravico?!?
    NAJ SO PONOSNI!!!
    Dolžnost države bi morala biti,da o tem javno spregovori, morda bi se lahko obrnili kar na Legebitro in podobne,saj so vendar poslani za promocijo veličine in mavričnosti ljubezni.

    Kdo ve koliko otročičkov globoko v sebi čuti ,da bi najbrž,(mogoče,kdo ve,kaj pa če,) bili raje živalica in svojo ljubezen delili z psom(performansi kulturnikov že zmagujeji,bruh!),morda opico,ali drugo prelepo živalco.
    Kdo bi jim imel pravico reči,da to ni ravno ok.???!!!Nihče!
    Saj živimo svobodo vendar!

    “…da si učenec bolj zapomni monotono snov…”s tem stavkom,si me pa nasmejala.
    Tko,za intermezo,med matematiko,se vam oredstavita še Vider in Bobra…da vam objasnita,da je krog kvadraten in kvadrat okrogel.Seveda,saj sta zaljubljenaaaaaaa!
    Kdor ne šteka je nazadnjak(katolibanski)!

    • Mala Slovenka, strinjam in podpiram tvoj zapis Ljubezni ! Mislim,da revna Ljubezen ni prebrala niti članka niti komentarjev,ampak je kar na “pamet” v “LGBT maniri aktivistke” “vsekala” kot “Maksim po diviziji”.Kam bo “palo” bo padlo !
      Slutim,da si je razbila lastno “koleno” ! Vidiš,kako je “nevarno”,ko Ljubezen ni v resnici ljubezen!
      Mala Slovenka želim ti vse dobro!

Komentiraj