Šola kot platforma za LGBT vzgojo: otroke je treba senzibilizirati za LGBT vrednote

avtor: PM
POSLUŠAJ ČLANEK
Če kdo misli, da smo v Sloveniji s tem, ko smo na dveh referendumih ubranili definicijo zakonske zveze, ustavili napredovanje LGBT ideologije, se krepko moti.

Področij, kjer želijo LGBT aktivisti priti do otrok in mladih, je še mnogo. Na posvetu LGBT+ mladi v šoli smo izvedeli, čemu, se še posebej posvečajo.

Problem »heteronormativnosti«


LGBT aktiviste je potrebno najprej razumeti, da se sploh lahko zavedamo, s čim se soočamo. Svet, v katerem je odnos med moškim in žensko ter dojemanje spola kot biološke danosti nekaj najbolj normalnega, vse ostalo pa so izjeme, je zanje problematičen. Dojemajo ga kot sovražnega in se proti njemu borijo z vsemi sredstvi. Temu pravijo hetronormativnost.

Hetronormativni ste že, če, ko pomislite na romantični par, najprej pomislite na fanta in dekle, če na maturantskem plesu smatrate kot normalno, da fantje plešejo z dekleti in če razumete in praznujete razlike med spoloma, ki se med seboj dopolnjujejo. Vse družinske vrednote, dojemanje spolov, kakršni naravno so in praznovanje tega v javnosti smatrajo kot nasilje nad LGBT osebami, proti kateremu se je treba boriti za vsako ceno.

Če želite biti spoštljivi do LGBT oseb v vaši okolici, nikakor ni dovolj, da jih sprejmete take kot so, hkrati pa obdržite družinske vrednote, se zavedate naravnih razlik med dekleti in fanti in tudi vseh potencialnih razmerij, ki izhajajo iz teh skupnosti ne enačite, proslavljate in priviligirate enako kot zakonske zveze moža in žene, ste po mnenju LGBT aktivistov sovražni, ali pa vsaj ne dovolj senzibilizirani za potrebe LGBT skupnosti. In oni bodo storili vse, da vas in vaše otroke torej dovolj senzibilizirajo ali pa se proti vam borijo z vsemi sredstvi, tudi z vašim davkoplačevalskim denarjem. To je zanje etična dolžnost. Zavedajo se, da niso imeli vsi ljudje privilegija spoznati LGBT ideologije, zato se trudijo to omogočiti čim več ljudem, saj opažajo, da je v naši družbi toleranca šele deklarativna, nismo pa še ponotranjili vseh LGBT vrednot.

Šola kot platforma


Zelo pomembno je priti do otrok, saj otroci »še ne poznajo sovraštva« ter njih senzibilizirati za LGBT vrednote. Doseganje tega je v prvi vrsti možno dosegati prek delavnic, ki jih izvajajo društva kot je Legebitra, Parada ponosa in podobni, ki jih v Sloveniji deluje že okrog deset. Prek podajanja različnih vsebin si želijo priti v čim več šol, saj šolo dojemajo kot platformo, kjer se lahko izvaja tovrstne dejavnosti. Ker pa so pogoji za zunanje izvajalce precej strogi in odpor staršev velik, iščejo nove načine – prek izobraževanja učiteljev, da bodo kar učitelji ambasadorji teh vrednot namesto njih. Kjer torej LGBT društev ne morejo pripeljati v učilnico, jih želijo v zbornico, da bodo tako učitelje pripravili, da bodo izvajali vsebine, ki bi jih sicer društva.

Društvo Legebitra je pripravilo priročnik Mavrica v žepu z 8 delavnicami, namenjenih za šolsko populacijo, ki jih lahko izvede vsakdo. Priročnik si lahko ogledate tukaj. Za izvajanje tovrstnih dejavnosti pa so najprimernejši dnevi dejavnosti ob koncu leta, predmet državljanska vzgoja in etika, vzgoja o spolnosti in šole v naravi. Glede na slišano sicer prav celotne LGBT šole v naravi ni izvedla še nobena šola, je pa že pripravljena.

Da bi šola v celoti postala »varen prostor«, predlagajo več ukrepov. Nevtralna stranišča, posebni »varni prostori« v šolah, namenjeni LGBT osebam, omogočanje udeleževanja športne vzgoje s spolno skupino, s katero se identificiraš (ne nujno tvojega spola) in vključevanje LGBT vsebin v kurikulum. Pri čemer se pri skoraj vseh predmetih najde prostor za te vsebine.

Pri matematiki lahko »heteronormativnost« razbijajo z besedilnimi nalogami (da denimo Metka kupuje motor in Janko ličila), pri biologiji, ko govorimo o človeku ter genetskih osnovah homoseksualnosti, pri geografiji pri obravnavi držav, populacij in LGBT prijaznih politik, pri slovenščini prek branja LGBT literature, pri likovnem pouku prek seznanjanja z LGBT umetnostjo, pri zgodovini bi obravnavi določenih zgodovinskih osebnosti dodali, da so bili LGBT osebe. Kot take trenutno označujejo Aleksandra Velikega, Julija Cezarja, Friderika II. Pruskega, Leonarda da Vincija, Michelangela in mnoge druge.

Primer, kako želijo LGBT ideologijo vključiti v različne šolske predmete, je iz učiteljskega priročnika Prebijmo molk, ki daje predlog učiteljem, kako odpirati LGBT teme v razredu ter s tem obogatiti učne ure in spodbujati občutljivost za raznolikost. Poleg osnovnih informacij učitelj poda še "dodatne".

Osnovne informacije: Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde (16. oktober 1854 - 30. november 1900) je bil irski pisatelj in pesnik. Po eksperimentiranju z različnimi umetniškimi oblikami v 80. letih 19. stoletja je postal eden najbolj priljubljenih dramatikov naslednjega desetletja. Danes je poznan po epigramih, dramah ter zaporni kazni in zgodnji smrti.

Dodatne informacije: Čeprav je bil poročen, je imel Wilde razmerja tudi z moškimi. Njegova očaranost nad moškimi je močno vplivala na njegovo delo. Takrat je bila istospolna usmerjenost v Angliji prepovedana, zato so geje preganjali. Danes ni več kazniva, Velika Britanija pa istospolnim parom priznava enake pravice kot drugim. Še vedno obstajajo države, kjer je homoseksualnost prepovedana, kar ostro obsoja OZN in EU, ker s tem kršijo človekove pravice.


Aktivisti tako želijo »opolnomočiti« učitelje, da bodo znali te teme torej ustrezno naslavljati. V sistemu za izobraževanja učiteljev KATIS sta že razpisani dve izobraževanji za učitelje, ki sta bili sicer v lanskem letu slabo obiskani (12 učiteljev iz vse Slovenije), zato si želijo vršiti večji pritisk na ravnatelje, da bi svoje zaposlene usmerjali na ta izobraževanja. Do ravnateljev se bodo skušali prebiti prek čustvenih osebnih zgodb, ki nagovarjajo. Tudi sicer so osebne, čustveno nabite zgodbe močno orožje, ki se ga poslužujejo tudi na delavnicah, kjer želijo zagotoviti, da se vsake izvedbe delavnice udeleži vsaj ena LGBT+ oseba in z učenci deli svojo zgodbo.

LGBT vsebine pa v šolo prihajajo tudi prek drugih aktivnosti, ki se že izvajajo. Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana denimo že ima LGBT krožek, kakršnih si želijo po vseh šolah, Gimnazija Ptuj je soorganizator festivala gejevskega filma, ogled katerega je obvezen za vse dijake, po ogledu pa sledijo pogovori. Na posvetu so bili prisotni tudi štirje učenci OŠ 8 talcev Logatec, ki za raziskovalno nalogo zbirajo izpovedi homoseksualnih oseb. Te teme pa v nekaterih šolah naslavljajo tudi prek različnih neformalnih oblik učenja, izvajanjem imaginacij gejevskega življenja, razstav v šolskih prostorih ter zgledov LGBT učiteljev, ki nosijo mavrične rekvizite »kjerkoli že lahko«.

In kaj, če se starši uprejo in izkoristijo svojo ustavno pravico do vzgoje otrok v skladu z lastnimi prepričanji? Aktivisti poudarjajo, da morajo učitelji le premagati strah pred starši, saj imajo po njihovem mnenju pravico te teme predstaviti učencem. Seveda po načelu »kritičnosti, pluralnosti in objektivnosti«. Sicer pa naj te teme vključijo v druge vsebine.

Vpliv na celotno družbo


Šola pa še zdaleč ni edini prostor, kjer vidijo priložnost za opravljanje svoje etične dolžnosti. Med prvimi na udaru vidijo Pedagoško fakulteto, kjer so te teme »slabo pokrite«. Glavna promotorja teh vsebin na pedagoški fakulteti sta profesorica dr. Veronika Tašner in profesor dr. Slavko Gaber. Društvo DIH za integracijo homoseksualcev pa že zdaj organizira stojnice na tej fakulteti.

Pomemben institut vidijo tudi v zagovorniku načela enakosti. Trenutno funkcijo opravlja znani gejevski aktivist Miha Lobnik. Zagovornik načela enakosti sicer lahko izdaja ugotovitveno odločbo, kadar pride do diskriminacije, ki pa je lahko že »napačna raba zaimkov«. V tem primeru poda prijavo šolski inšpekciji, lahko pa tudi zastopa »oškodovance« v sodnih sporih. Pomemben način pritiska na učitelje, čeprav zaenkrat v Sloveniji še nismo imeli prijave s tega področja.

Za doseganja čim širšega kroga populacije pripravljajo tudi delavnice in predavanja za starše na roditeljskih sestankih, gradiva in aktivnosti za mladinske centre, mesta pa skušajo povezati v mavrično zvezo mest, kjer se združujejo mesta, ki naslavljajo LGBT politiko. Tipičen primer tega je mestna občina Ljubljana, ki že izdaja certifikate LGBT prijazne ustanove in razpošilja gradiva z naslovom Mavrična Ljubljana, kjer vse osnovne in srednje šole osvešča o LGBT vsebinah.

KOMENTAR: Uredništvo
Je res treba ustvarjati napetosti med starši in pedagoškimi delavci?
Starši so se marsikje že navadili, da pred dnevni dejavnosti na šoli preverijo, kdo bo delavnice izvajal in kakšna bo vsebina. Zadeva gre zdaj še dlje. Zdaj bodo težko zaupali že učiteljem, ki sicer učijo na šolah, otroke pa spraševati, kaj so se učili pri zgodovini, matematiki, biologiji. Z dojemanjem sveta, ki je diametralno nasprotno zdravi kmečki pameti, ustvarjajo družbeni boj, ki vse boj postaja tudi slovenska realnost. Tako že dolgo ne gre več za skrb za osebe s homoseksualnimi nagnjenji in njihovo zaščito v družbi. LGBT aktivisti jim s tem, ko rušijo temelje družbe, namreč delajo medvedjo uslugo, saj bodo med prvimi žrtvami tega kulturnega boja ravno LGBT osebe, na katere bodo frustrirani posamezniki izlivali svoj gnev. Bolj kot kadarkoli do sedaj pa je čas, da se spet zavemo, da moramo biti izjemno previdni, komu zaupamo skrb za naše otroke in kako je usposobljen strokovni delavec, ki bo naše otroke učil. LGBT aktivisti so namreč, kljub jamranju o pomanjkanju sistemskih rešitev, pri doseganju svojih ciljev zelo sistematični.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike