Gluhi otroci v šolah: pouk prehiter, učna gradiva pomanjkljiva

Gluhi otroci pri pouku ne potrebujejo le prilagojenih učnih gradiv, temveč tudi dovolj časa za spremljanje razlage, ustrezno tolmačenje in sistematično učenje slovenskega znakovnega jezika. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pripravlja javni razpis za podporo uporabnikom znakovnega jezika v vrtcih in šolah. Pred njegovo pripravo želi z javnim posvetovanjem, napovedanim za 20. oktober, ugotoviti, kaj vzgojno-izobraževalne ustanove še potrebujejo. Pisne predloge bo sprejemalo do 23. oktobra.

Kaj v šolah še manjka

Ministrstvo želi z razpisom zagotoviti manjkajoča gradiva in drugo podporo za kakovostno učenje ter poučevanje slovenskega znakovnega jezika. Za zdaj ni znano, koliko sredstev bo na voljo, katera gradiva bodo financirana in kdaj bo razpis objavljen.

Da pomanjkanje gradiv ni edini izziv, kažejo ugotovitve delovne skupine, ki se že več let ukvarja z vključevanjem slovenskega znakovnega jezika v vzgojo in izobraževanje. Poročilo za leti 2024 in 2025 opisuje razvoj učnih gradiv, preizkušanje modelov poučevanja ter vprašanja, povezana z uporabo znakovnega jezika in tolmačenjem pri pouku. Med ugotovljenimi potrebami so tudi bolj sistematično poučevanje znakovnega jezika in ustrezno usposabljanje strokovnih delavcev.

Pri pouku je pomembno, kako hitro učitelj podaja snov in ali ima učenec dovolj časa za spremljanje razlage v znakovnem jeziku. Če mora hkrati opazovati tolmača, zapis na tabli in druge vizualne informacije, lahko težje sledi dogajanju v razredu. To ne pomeni, da otrok učne snovi ne zmore razumeti, temveč da mora biti način podajanja prilagojen njegovim komunikacijskim potrebam.

Težave se lahko pokažejo tudi pri strokovnih izrazih. Poročilo opozarja na pomanjkanje kretenj za nekatere vsebine, kar otežuje razlago in usvajanje pojmov. Zato so pomembna gradiva, ki učne vsebine podpirajo tudi z znakovnim jezikom in vizualnimi prikazi. Nekatera prilagojena gradiva že obstajajo, zato ni mogoče trditi, da gluhi učenci v Sloveniji nimajo nobenih učnih pripomočkov. Treba pa je ugotoviti, katere potrebe še niso pokrite.

S kakšnimi težavami se otroci srečujejo pri pouku in med vrstniki

Za gluhega ali naglušnega otroka je spremljanje pouka lahko zahtevnejše, kadar učitelj razlaga hitro, hkrati podaja več informacij ali uporablja strokovne izraze, za katere še ni ustreznih kretenj. Otrok mora pozornost pogosto razdeliti med učitelja, tolmača, tablo in gradivo. Če del razlage zamudi, lahko težje razume naslednje korake naloge ali poveže novo snov s predhodno.

Pomembna ovira je tudi pomanjkanje časa za sistematično učenje slovenskega znakovnega jezika. Ta ni zgolj pripomoček za sporazumevanje, temveč jezik, ki ga je treba razvijati in uporabljati tudi pri usvajanju novih pojmov. Pri predmetih z zahtevnejšo vsebino je zato pomembno, da ima otrok na voljo ustrezno razlago in gradiva, ki mu omogočajo razumevanje snovi.

Težave se lahko pojavijo tudi pri skupinskem delu in komunikaciji z vrstniki. Pogovori med odmori, spontani dogovori pri igri in hitre izmenjave mnenj niso vedno enako dostopni otroku, ki ne sliši ali se sporazumeva predvsem v znakovnem jeziku. Poročilo delovne skupine pri spremljanju otrok v vrtcu omenja, da so nekateri potrebovali dodatno podporo pri komunikaciji z vrstniki med prosto igro. Ustrezna podpora je pomagala pri sodelovanju v dejavnostih in razvijanju samostojnosti.

To ne pomeni, da so gluhi otroci nujno osamljeni ali da se ne morejo uspešno vključevati v razred. Pomeni pa, da njihova vključenost ni odvisna samo od prisotnosti v učilnici. Pomembni so dostopna komunikacija, prilagoditve pri pouku, razumevanje vrstnikov in pripravljenost šole, da prepozna različne potrebe otrok.

Razpis kot naslednji korak

Napovedani razpis je nadaljevanje prizadevanj za vključevanje slovenskega znakovnega jezika v izobraževanje. Ali bo prinesel konkretne izboljšave za otroke, bo odvisno od ugotovljenih potreb, vsebine razpisa in izvedbe ukrepov.