Petina učiteljev zadnjih razredov osnovne šole namerava zamenjati poklic

Rezultati raziskave TALIS 24 kažejo, da so učitelji v Sloveniji dobro pripravljeni in večinoma samozavestni. Iz raziskave pa so razvidni tudi izzivi raznolikosti učencev in visoka zahtevnost poklica pri vzgojnem delovanju. »Prav zato smo v času od izvedbe raziskave v zakonodajo že uvajali spremembe, povezane z vzgojnim delovanjem, vključevanjem priseljencev, pripravljamo pa še spremembe na področju posebnih potreb in ocenjevanja,« je dejala državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič.

Pedagoški inštitut in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta na novinarski konferenci predstavila rezultate mednarodne raziskave poučevanja in učenja iz leta 2024 (The OECD Teaching and Learning International Survey – TALIS 2024). Rezultati raziskave, ki se je osredotočala na učitelje in ravnatelje z zbiranjem njihovih mnenj o poučevanju, delovnih pogojih in šolskem okolju, so pokazali, da so učitelji v Sloveniji izkušeni, se počutijo samozavestni pri vodenju razreda ter veliko pozornosti namenjajo socialnemu in čustvenemu učenju. Pokazali pa so se tudi nekateri izzivi, na katere učitelji pogosto opozarjajo. 

71 odstotkov učiteljev začetnikov poroča, da je bila poučevanje njihova prva izbira kariere (več kot povprečje OECD: 58 %). Po posameznih ravneh glede začetnega izobraževanja od 84 odstotkov do 89 odstotkov učiteljev v Sloveniji ocenjuje, da jim je začetno izobraževanje omogočilo dobro razumevanje predmeta, ki ga poučujejo. Precej manj učiteljev (od 37 % do 52 %) pa meni, da jim je začetno izobraževanje dalo osnove za uspešno obvladovanje vedenja v razredu. Slabše ocenjujejo tudi, da jih je pripravilo na delo v razredu, saj na vseh treh ravneh precej manj kot polovica učiteljev meni, da jim je začetno izobraževanje omogočalo dovolj praktičnih priložnosti za poučevanje v šoli.

O visoki ravni potreb po profesionalnem učenju učitelji najpogosteje navajajo področja kot so vodenje razreda za izboljšanje vedenja učencev, metode za podporo socialnemu in čustvenemu učenju učencev, poučevanje učencev s posebnimi potrebami ter prakse ocenjevanja učencev.

Petina učiteljev zadnjih razredov osnovne šole namerava zamenjati poklic 

Veliko slovenskih učiteljev, skoraj 70 odstotkov, ima visokošolsko izobrazbo, poleg tega jih ima zelo veliko tudi več kot 20 let izkušenj. Vendar pa se tudi v Sloveniji pozna, da na nekaterih šolah pomanjkanje učiteljev rešujejo z vključevanjem kadrov iz drugih poklicev, tako je v srednjih šolah pri nas 10 odstotkov učiteljev z drugo kariero, v prvem in drugem triletju osnovne šole je takih približno odstotek, v tretjem triletju pa tri odstotke.

Raziskava kaže, da ima skoraj petina slovenskih učiteljev v zadnjih treh letih osnovne šole namen v petih letih zamenjati poklic – bolj natančno, med mlajšimi od 30 let namerava poklic zamenjati 16 odstotkov učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, 13 odstotkov učiteljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole in 17 odstotkov srednješolskih učiteljev.

Dejstvo, da je skoraj polovica srednješolskih učiteljev starejša od 50 let, za Slovenijo v prihodnosti predstavlja sistemski izziv. V Sloveniji je bilo leta 2008 24 odstotkov osnovnošolskih učiteljev starejših od 50 let, leta 2018 39 odstotkov in leta 2024 32 odstotkov – kar pomeni osem odstotnih točk več kot leta 2008. 

Zelo malo učiteljev meni, da družba ceni njihov poklic

Višji socialni status učiteljskega poklica lahko pomaga pritegniti visoko usposobljene kandidate v poklic in obdržati izkušene učitelje. Le 7 odstotkov učiteljev od prvega do šestega razreda, 8 odstotkov učiteljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev meni, da družba ceni učiteljski poklic (nižje od povprečja OECD, ki je 22 %). Pet odstotkov učiteljev po ravneh izobraževanja se strinja ali popolnoma strinja, da oblikovalci politik v njihovi državi/regiji cenijo stališča učiteljev (nižje od povprečja OECD: 16 %). Da jih cenijo javni mediji, se strinja 16 odstotkov učiteljev. Da na njihovi šoli starši in skrbniki cenijo učitelje, v Sloveniji meni 60 odstotkov učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, 54 odstotkov učiteljev tretjega obdobja (povprečje OECD je 65 %) in 75 odstotkov srednješolskih učiteljev.

Kot kažejo rezultati raziskave, so učitelji v Sloveniji kot največje dejavnike stresa navedli preveč administrativnega dela (63 %), reševanje pomislekov staršev ali skrbnikov (51 %) in vzdrževanje discipline v razredu (48 %). Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta je izpostavila ustrahovanja in žalitve učencev, preveč ur pouka ter upoštevanje raznolikosti učencev.  V Sloveniji je med učitelji v zadnjem triletju osnovne šole zadovoljstvo od leta 2018 (ko je bila tudi izvedena raziskava) do leta 2024 padlo z 90 na 85 odstotkov. S svojo plačo je zadovoljna dobra tretjina učiteljev. 

Prilagajanje vse večji raznolikosti prinaša izzive

Med učitelji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole v Sloveniji sta se od leta 2018 izrazito povečala deleža tistih, ki so zaposleni na šolah z več kot 10 odstotkov učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, in tistih, ki so zaposleni na šolah z vsaj enim odstotkom učencev beguncev. Na šolah z več kot 10 odstotki učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, v letu 2024 poučuje 36 odstotkov teh učiteljev, kar je nad povprečjem OECD 25 odstotkov. Na šolah z vsaj enim odstotkom učencev beguncev pa poučuje 44 odstotkov teh učiteljev, kar je podobno povprečju OECD 47 odstotkov.

Učiteljev, ki menijo, da lahko svoje poučevanje precej ali zelo prilagodijo kulturni raznolikosti učencev, je v povprečju OECD 63 odstotkov, v Sloveniji pa manj: od prvega do šestega razreda jih je 47 odstotkov, od sedmega do devetega razreda 42 odstotkov in v srednjih šolah 40 odstotkov. Delež učiteljev, ki lahko precej ali zelo dobro zagotovijo, da učenci iz različnih kulturnih ali etničnih okolij delajo skupaj, je v povprečju OECD 74 odstotkov. Tudi teh je v Sloveniji manj – v osnovni šoli jih je 46 odstotkov, v srednjih šolah pa 45 odstotkov.

Delež učiteljev, ki poučujejo v šolah, kjer ima več kot 10 odstotkov učencev posebne izobraževalne potrebe, je 48 odstotkov (podobno kot povprečje OECD: 46 %). Delež učiteljev v teh šolah se je med letoma 2018 in 2024 povečal za 21 odstotnih točk. Več kot tretjina učiteljev (37 %) v povprečju med izobraževalnimi sistemi v OECD poroča, da je prilagajanje pouka učencem s posebnimi potrebami zanje stresno. V Sloveniji je prilagajanje pouka učencem s posebnimi potrebami stresno za okoli 40 odstotkov učiteljev v osnovni in 30 odstotkov v srednji šoli. V povprečju OECD 62 odstotkov učiteljev meni, da lahko učne naloge precej ali zelo prilagodijo učencem s posebnimi izobraževalnimi potrebami, v Sloveniji pa 66 odstotkov učiteljev od prvega do šestega, 61 odstotkov učiteljev od sedmega do devetega razreda in 55 odstotkov srednješolskih učiteljev. 

86 odstotkov učiteljev poroča, da je v naključno izbranem razredu vsaj en odstotek učencev v več kot eni od naslednjih kategorij: učenci z vedenjskimi težavami; učenci s težavami pri razumevanju učnega jezika; učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami (višje od povprečja OECD: 77 %). 18 odstotkov učiteljev poroča, da izgubijo precej časa, ker učenci prekinjajo pouk (podobno kot povprečje OECD: 18 %) in da 14 odstotkov časa pouka porabijo za vzdrževanje reda v razredu (nižje od povprečja OECD, ki znaša 15 %). Med letoma 2018 in 2024 se je delež časa pouka, porabljenega za vzdrževanje reda, povečal za 3 odstotne točke (povprečje OECD se je povečalo za 2 odstotni točki).

Socialne in čustvene spretnosti so ključne za akademske, poklicne, zdravstvene in družbene dosežke. V Sloveniji 76 odstotkov učiteljev meni, da lahko kar precej ali zelo podpirajo socialno in čustveno učenje učencev (višje od povprečja OECD: 73 %), 91 odstotkov pa jih poroča, da se počutijo udobno pri zagotavljanju pouka o socialnih in čustvenih spretnostih učencem (višje od povprečja OECD: 86 %). 67 odstotkov učiteljev poroča, da pogosto ali vedno razvijajo spretnosti učencev pri razumevanju lastnih čustev, misli ali vedenja (podobno kot povprečje OECD: 68 %), 74 odstotkov učiteljev pa poroča, da se pogosto ali vedno osredotočajo na razvijanje spretnosti učencev pri empatiji do drugih (nižje od povprečja OECD: 82 %).