V Ljubljani je danes potekal tretji zaporedni, skupno pa četrti Pohod za življenje v Sloveniji. Več tisoč udeležencev je korakalo z mislijo, da se enakopravnost začne že pred rojstvom, kar je bila tudi osrednja nit govora voditeljice Pohoda za življenje Urše Cankar Soares.
Letošnji Pohod za življenje je bil najštevilčnejši tovrsten dogodek do zdaj, glede na prejšnja leta je opazna tudi pomladitev v prvih vrstah – dobršen del programa so pripravili študentje in dijaki, pa tudi pripravljenost policije, ki je napovedano zbiranje nasprotnikov Pohoda za življenje vzela bolj resno kot prejšnja leta, tako da so pohodniki nemoteno svoje sporočilo s Prešernovega trga ponesli do državnega zbora in vladne palače.
Ob 10. uri dopoldne se je Prešernov trg v Ljubljani napolnil z zagovorniki življenja, ki so se zbrali na vsakoletnem Pohodu za življenje. Po uvodnih glasbenih točkah je zbrane nagovorila voditeljica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares, ki je podrobneje razložila letošnje geslo dogodka.
Urša Cankar Soares: »Če ne poznaš izbire, nisi svoboden«
»Živi smo že pred rojstvom, ljudje smo že pred rojstvom, srce nam bije že pred rojstvom […], dragoceni smo že pred rojstvom. In kar je najlepše, mamice to vedo. Čutijo v srcu, da gre za novo človeško življenje, za njihovega otroka.« Pritrdila je kritikom, ki pravijo, da je splav najtežja odločitev v življenju, saj gre za življenje otroka. »Ljudje nismo izbira. Nihče nima pravice, da vzame življenje.«
Opozorila je tudi, da mnoge mame danes nimajo izbire, saj niso ustrezno poučene o različnih izbirah, ki so jim poleg smrti njihovega otroka še na voljo. Prav tako pa večina žensk, ki se odločijo za splav, ne ve, koliko trpljenja in gorja jim bo v njihovem življenju to še prineslo. »Če ne poznaš izbire, nisi svoboden. Mi smo za ljubečo izbiro,« je še povedala Cankar Soaresova in dodala, da je smisel Pohoda za življenje, da bi ženske dejansko imele izbiro.
Opozorila je še na 650.000 otrok, ki so v sedemdesetih letih, odkar je v Sloveniji dovoljen splav, v postopkih splava izgubili življenje, ter da je danes znanost pri preučevanju otroka pred rojstvom bistveno napredovala glede na čas pred sedemdesetimi leti. V zaključku pa je apelirala na očete in moške, da podprejo ženske, saj večina žensk, ki se odloči za splav, ni deležna podpore otrokovega očeta.
V praksi to pomeni, da je v povprečni učilnici med slovenskimi maturanti 7 praznih klopi, kjer ne sedijo dijaki, ki so bili splavljeni. Po štirje stoli samevajo v učilnicah letošnjih prvošolcev, ker se na vsak razred otrok približno štirje niso smeli roditi.
Leta 2019 je v Sloveniji v postopku splava nasilno umrlo za 66 polnih avtobusov otrok, pa je to najnižja številka v zadnjih 50 letih. Samo otroci, ki se niso smeli roditi leta 2000, bi napolnili 169 avtobusov. Dejansko je številka lahko še višja, saj statistike ne beležijo vseh kemično opravljenih abortusov.
Pričevanja: »Pro-life boj je ena najlepših stvari, za katere se lahko boriš«
Nagovorom so nato sledila pričevanja. Vladimira Kljun Žerjav je kot zdravstvena delavka sprva splav podpirala, mnenje pa je spremenila, ko je spoznala, kako njeno mamo še na smrtni postelji preganja misel na splave, ki jih je naredila sama. Ksenija Kabaj pa je z zbranimi delila svojo izkušnjo nosečnosti, v kateri je bila zavrnjena s strani fanta in družine, kljub temu pa je srečna, da je sina Tilna donosila ter mu dala življenje, čeprav je bil po rojstvu posvojen.
Dogajanje so v veliki meri sooblikovali Mladi za življenje. V njihovem imenu je spregovoril voditelj Jakob Praznik, ki je poudaril, da tudi njim ni vseeno za nerojene otroke in našo skupno prihodnost. Petra Burnik je poudarila pomen boja za otroke, ki nimajo svojega glasu. »Mladih se ta tema posebej tiče, ker smo mi tisti, ki bomo ustvarjali svet v prihodnosti. In ker je pro-life boj ena najlepših stvari, za katere se lahko boriš.« Marija Bregar pa je poudarila, da »je splav velika krivica, ki se dogaja tudi našim slovenskim nerojenim otrokom. In zanje želim narediti nekaj več.«
Tudi povezovanje dogodka sta prevzela študenta Tina Končar in Lovro Kavčič, ki je kot pričevalec s svojo življenjsko izkušnjo – njegovi mami so zdravniki v času nosečnosti svetovali splav, saj je eden od četvorčkov – nastopil na Pohodu za življenje 2021.
Med glasbenimi točkami smo lahko videli Marka Nzobandora iz Zavoda Živim, pa Nado Žgur in dve otroški pevski zasedbi pod vodstvom Simone Plut in Magdalene Kos.
Aleš Primc: »V Slovenijo se vrača upanje«
Po zaključku uvodnega programa se je med štiri in pet tisoč udeležencev po ljubljanskih ulicah podalo proti Državnemu zboru do vladne palače in nazaj do Trga Republike, kjer je zbrane nagovoril še Aleš Primc, ki je poudaril, da se je po volitvah morda zdelo, da Slovenija izgublja upanje, v zadnjem času pa se to upanje vrača, ter da imajo prihodnost narodi, ki bodo spoštovali življenje.
Mnogi udeleženci so bili navdušeni nad množičnostjo, poudarjajo pa predvsem željo, da bi bilo življenje v Sloveniji bolj cenjeno ter da bi se bolj zavedali vseh posledic, ki jih splav prinaša. Marko opozori tudi na drugi konec življenja – evtanazijo, ki prav tako grozi naši državi, da bi lahko postala uzakonjena. Med udeleženci pa je bilo tudi nekaj mater, ki za sabo imajo postopek umetnega splava in si želijo, da nihče ne bi doživel gorja, ki so ga prestale same.
Pohod za življenje ima v ZDA že skoraj 50-letno tradicijo
Pohod za življenje se je začel v Združenih državah Amerike. Prvi Pohod za življenje je v Washingtonu potekal 22. januarja 1974, na prvo obletnico sodbe vrhovnega sodišča Roe v. Wade, ki je na zvezni ravni v ZDA uzakonila nasilno smrt nerojenega otroka. Na prvem Pohodu za življenje se je zbralo nekaj tisoč ljudi, kmalu pa se je gibanje začelo nezadržno širiti. Zadnja leta se Pohoda za življenje samo v Washingtonu udeležuje več kot 300.000 ljudi. Danes je razširjen na vseh celinah, število držav, kjer poteka, pa je vsako leto večje.
V Sloveniji je prvi Pohod za življenje potekal 3. oktobra 2014 v Ljubljani. Drugi je bil leta 2020 in od takrat ga pripravljamo vsako leto. Lani se je na Pohodu za življenje zbralo več kot 800 udeležencev.
Zaključek Pohoda za življenje 2022 z rekordno udeležbo. Zbralo se je od 4000 do 5000 otrok, družin, mater, očetov, babic in dedkov. #pohodzazivljenje pic.twitter.com/6EQhWqKx5G
— Aleksander Rant (@AleksanderRant) October 1, 2022
Tudi letos so se zbrali nasprotniki Pohoda za življenje
Vzporedno s Pohodom za življenje se je na Kongresnem trgu zbralo nekaj deset »proti-protestnikov« oz. v večji meri protestnic, ki nasprotujejo ideji Pohoda za življenje. Zamaskirani in zaviti v rute so skandirali gesla v podporo abortusu. Da ni prišlo do stika med udeleženci Pohoda za življenje in proti-protestniki, je poskrbela policija, ki je bila letos bistveno bolje pripravljena na varovanje Pohoda za življenje kot lani, ko so protestniki zaprli Stritarjevo ulico, po kateri naj bi potekal pohod, zaradi česar se je ta lani, namesto na Prešernovem trgu, kot je bilo sprva načrtovano, končal na Mestnem trgu.

Do večjih napetosti med skupinama letos tako ni prišlo, razen s skandiranjem gesel, ki pa niso bistveno motila dogajanja v času programa na Prešernovem trgu, poti Pohoda za življenje pa letos niso ovirali.
Na drugi strani nekaj deset nasilnih protestnikov, ki vpijejo slogane proti življenju, proti materinstvu in družini. pic.twitter.com/8bXLZC3JiS
— Aleksander Rant (@AleksanderRant) October 1, 2022
Več fotografij z dogodka si oglejte v galeriji:
ZELO POZITIVNO IN POMEMBNO GIBANJE
ZA VSAKO ŽIVLJENJE POSAMIČNEGA ČLOVEKA: pred rojstvom in do smrti.
Zanikanje polne pravice do življenja=nesplavitve otrok pred rojstvom – je nekaj osnovnega.
Tudi spolnost obstoji taka kot je – zaradi – nadaljevanja življenja.
Če se ta vidik iz spolnosti izloči, če se izloči ljubeten med moškim in žensko in če se izloči vidik nadaljevanja življenja – skozi normalno “ljubezensko spolnost” – zaidemo v razvrednotenje žensk in moških in v razvrednotenje spolnosti – same.
Zgodi se razvrednotenje spolnosti v “pornografijo”.
Gledanje na nerojene otroke – kot “proste za splavitev” je “PORNOGRAFSKO”,
nič oz. malovredno.
Moje osebno mnenje seveda.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Življenje vedno najde pot. Narava je tako programirana. Njen algoritem je naredil veliki Kreator, ki razume tudi tiste, ki so zagledani v smrt in nebivanje.
Žalosti me, da vsi politiki, ki niso bili splavljeni, niso prišli slaviti življena. Zamujena priložnost.
Maskirane dame pa razumem. Če imaš tako umazano dušo, se sramuješ pokazati tudi svoj pravi obraz.
Organizatorjem in udeležencem vse čestitke za pogum in darovani čas. Polena pod nogami pa bodo letos v tej energetski krizi tudi prav prišla.
Ob sliki nasprotnikov pohoda za življenje, sem najprej opazila njihov izgled. Če imas poštene namene in trdne argumente se ni potrebno skrivati pod rute in maske. Tako so povedali vse o sebi.
Drugače pa hvala vsem udeležencem, da ste se odzvali. Hvala organizatorjem. Življenje ne neprecenljiv dar in prav je, da se to zavedanje širi v tem svetu, ki se polašča kultura smrti.
To je “ljudstvo”, ki je spravilo na oblast Svobodo.
Sami shizofreniki, ki shizofreno gledajo tudi na življenje.
Uživajte, dokler ne bo še huje!
Dodatek:
Razgrajanje antiprotestnikov je dokaz, da je splav v izogib takim skrajnim primerom še potreben
Se strinjam z zgoraj navedenimi komentarji. Nimam kaj dodati, oglašam pa se, da tudi sama izrečem podporo gibanju pro life.
Končno so si kolesarji nadeli maske in rute. Sedaj bo Kovid dokončno premagan.
Čestitke udeležencem shoda in Domovini, da to posreduje.
Ti, ki so si nadali maske nimajo poštenih namenov, zato se skrivajo.
Mi, ki dobro v srcu mislim, smo ljudstvo, ki ga Golob ne “šmira”.
Ne bomo metali kock v parlament in ne v vladno palačo. Prav pa je, da se množično zberemo in pokažemo, kaj je PRAV in kaj NAROBE!
Na žalost ta vlada je v 100 dneh naredila ogromno narobe in skoraj nič prav.
Le s shodi lahko pokažemo, da Golobovi SVOBODNO-GREŠIJO.
Še vedno vsak član vsake družine lahko poskusi na vse možne načine zavarovati svojo in bližnjih družine prav z doslednim poštenim osebnim življenjem in pričuje z zgledom, z besedami in protestom vsakič, ko je to potrebno.
Življenje in prihodnost je tam, kjer imaš odgovorne odrasle, ki so sposobni dialoga. Ni nujno da imajo ti otroke, se pa to na poseben način kaže v druzini, skupnosti moža, žene in njunih otrok. Oni so tisti, ki prinašajo potencial in novost v ta svet in nas starše izivajo v svojem bistvu: si me sposoben slišati, si sposoben biti dober človek?
Govore o izbiri, ponujajo pa le ultimate. Zanimivo, ne drug tednik ponudi fotografijo znanih neonacistov in častilcev Hitlerja. Najbrž največji zagovorniki življenja…
Ne vem, zakaj se sekiraš, saj istospolni, ki uživajo tvoje posebno varstvo in simpatije, ne potrebujejo uslug aborterjev.
Tudi za kontracepcijo jim ni treba skrbeti.