Ljubljana po kakovosti zraka na repu Evrope – si res lahko privoščimo še sežigalnico?

Po ugotovitvah Evropske agencije za okolje (EEA) se Ljubljana na lestvici kakovosti zraka uvršča šele na 709. mesto – od skupno 761 mest. Mesta so po kakovosti zraka razvrščena na podlagi podatkov o koncentraciji delcev PM 2,5. Poleg tega se upošteva tudi izpostavljenost dušikovemu oksidu in ozonu. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalcem povečuje tveganje za resne zdravstvene težave, izpostavljenost drobnim delcem, ozonu in dušikovemu dioksidu, ki presegajo priporočila WHO, je leta 2022 povzročila približno 239.000, 70.000 oziroma 48.000 prezgodnjih smrti. Strokovni svet UKC Ljubljana je že pred časom opozoril, da bi se stanje ob postavitvi sežigalnice še dodatno poslabšalo.

Kot opozarja Evropska agencija za okolje (EEA) najresnejše zdravstvene posledice povzroča dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka. Povprečna koncentracija PM 2.5 v naši prestolnici znaša 15,4 mikrograma na kubični meter zraka. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za dolgoročno izpostavljenost navajajo največ 5 mikrogramov na kubični meter – kar pomeni, da koncentracija v Ljubljani daleč presega ta priporočila. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalcem povečuje tveganje za bolezni dihal, srčno-žilne težave in tudi za (pljučnega) raka ter druge resne zdravstvene težave. Izpostavljenost onesnaženemu zraku med nosečnostjo lahko med drugim povzroči zmanjšano rast plodu, prezgodnje rojstvo in spontani splav. Izpostavljenost lahko vpliva tudi na razvoj otroka in sproži nastanek različnih bolezni, ki se razvijejo kasneje v življenju, na primer astma, alergije in diabetes. Izpostavljenost drobnim delcem, ozonu in dušikovemu dioksidu, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, je leta 2022 povzročila približno 239.000, 70.000 oziroma 48.000 prezgodnjih smrti.

Evropska agencija za okolje je v obdobju 2023–2024 podatke zbirala na več kot 3.500 merilnih postajah po Evropi. Osredotočali so se na dolgoročno izpostavljenost, ki ima lahko za posledico najhujše zdravstvene posledice. Pretekle analize so upoštevale le PM 2.5, po novi metodologiji pa so vključili tudi ogljikov dioksid in ozon – kar izboljša celovito primerjavo kakovosti zraka. V Ljubljani so bile meritve opravljene na treh postajah Agencije RS za okolje (ARSO), in sicer na prometni postaji na Celovški cesti ter na zalednih postajah za Bežigradom in na Viču. Zaradi neposrednih emisij prometa, ki bi lahko izkrivile rezultate, so v analizo vključili le podatke zalednih postaj. Za oceno indeksa, ki predstavlja potencialni vpliv kratkotrajne izpostavljenosti onesnaženosti zraka na zdravje, pa se po novem uporabljajo urni podatki za vse ključne onesnaževalce, ki so bili do zdaj predstavljeni v obliki 24-urnih povprečnih vrednosti. Ljubljana se je torej znašla na 709. mestu, Maribor pa se je uvrstil nekoliko bolje, na 589. mesto. Na vrhu lestvice kakovosti zraka najdemo Stockholm, Reykjavik in Helsinke, medtem ko je med najbolj onesnaženimi Slavonski Brod, Cremona in Nowy Sacz.

Kot že rečeno, ima lahko onesnaženost zraka z delci pomembne vplive na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se cestnem prometu in industrijskim virom priključijo še dodatni viri – kurišča in neugodni podnebni pogoji. Kot je naš medij pisal že pred leti – če bi v Ljubljani raven PM2,5 spustili na letno raven, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), bi se življenjska doba Ljubljančanov predvidoma podaljšala za leto in dva meseca. Manjši kot so delci, bolj so tudi nevarni za naše zdravje, saj lahko prehajajo iz pljuč v krvni obtok, od tam pa naprej v organe po telesu. Srce in dihala najbolj prizadenejo manjši od deset mikrometrov. Zaradi kršenja evropske zakonodaje glede vrednosti trdih delcev v zraku je Slovenija od Evropske unije že leta 2016 prejela dva opomina. Dovoljeno število 35 dni letno nad dnevnimi mejnimi vrednostmi trdih delcev PM10 je bilo v letu 2015 preseženo v šestih slovenskih mestih: v Celju in Zagorju je bilo dni s prekomerno onesnaženostjo 70, v Trbovljah 50, v Murski Soboti 47, v Ljubljani 42 in v Novem mestu 40.

Stanje bi se ob postavitvi sežigalnice močno poslabšalo

Strokovni svet UKC Ljubljana je že pred časom opozoril, da bi se stanje ob postavitvi sežigalnice močno poslabšalo – naše glavno mesto namreč leži v slabo prevetreni kotlini z izrazitim temperaturnim obratom v hladnejših mesecih, zaradi česar bi se izpusti iz sežigalnice v kotlini zadrževali in imeli škodljive učinke na zdravje prebivalcev.

Prof. dr. Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana je opozoril, da je Slovenija v zavetrju Alp, veter piha komaj en meter na sekundo – medtem ko na Dunaju in v Københavnu, kjer imajo sežigalnico, piha deset metrov na sekundo. »Tam piha veter tako močno, da vse onesnaženje odnese. V Evropi postavljajo sežigalnice tam, kjer veter močno piha in imajo poleg tudi vetrne elektrarne,« je pojasnil in spomnil, da na Barju nimamo vetrnih elektrarn, ker tam ne piha.

Župan Zoran Janković je namreč lani dejal, da se mu zdi za sežigalnico najbolj primerna lokacija Barje. A kot je opozoril Brvar, je v Avstriji večina sežigalnic postavljenih nad Alpami, kjer so vetrovi močnejši, v mestih, kjer so vetrovi šibkejši, pa odpadke vozijo v sežigalnice nad Alpe. Strokovni svet UKC Ljubljana je tako sprejel sklep, s katerim nasprotuje postavitvi sežigalnice odpadkov v Ljubljani. »Strokovni svet opozarja, da bo sežiganje odpadkov v Ljubljani, če bo sežigalnica zgrajena, imelo škodljive učinke na zdravje prebivalcev,« so zapisali in opozorili, da bi morali razpisovalci uredbe spremeniti merila za izbor koncesionarjev, tako da se kot ključno merilo upoštevata predhodna onesnaženost in ocena osnovnih značilnosti lokacije predvidene sežigalnice na podlagi gostote naseljenosti, geografske lege in meteoroloških pogojev ter obstoječega stanja okolja, na primer drugih virov onesnaževanja.