Bo življenje v Ljubljani sploh še znosno?

»Prometne razmere bodo eno leto grozne,« je ponovno napovedal župan Zoran Janković, ki je ob tem še pojasnil, da bodo s prenovo komunalne in cestne infrastrukture na Trgu OF pričeli najkasneje marca. Najprej so v načrtu komunalna dela na območju železniške postaje, nato pa se bodo dela, vključno z rušenjem objektov, nadaljevala na Masarykovi proti Šmartinski in proti podvozu pri Orto baru. Prekopali bodo tudi Kolodvorsko in položili nov glavni komunalni vod. Janković se je na novinarski konferenci dotaknil tudi načrtovane sežigalnice – po njegovih besedah naj bi z dovolj visokim dimnikom poskrbeli za to, da škodljivih vplivov na zdravje ne bo.

Kot je bilo razumeti ljubljanskega župana Zorana Jankovića, bo tokrat še veliko slabše kot pri zapori na Dunajski, ko se se vozni pasovi po fazah izmenjavali in je promet nekako tekel. Še pred napovedanim preurejanjem oz. širitvijo ceste na Trgu OF bo treba začasno preseliti glavno avtobusno postajo. Spomnimo, na decembrski seji ljubljanskega mestnega sveta so potrdili doplačila za odkup hiše na Masarykovi – hišo bo občina porušila in tako omogočila razširitev Masarykove in Šmartinske ceste v štiripasovnico. Gre za del širše prometne zasnove, ki je predvidena ob novem Potniškem centru Ljubljana – ceste bodo dobile dodaten rumeni pas, ki bo rezerviran za vsa vozila javnega potniškega prometa. Poleg dveh objektov na Masarykovi je v načrtu za rušenje tudi nekaj stavb na Šmartinski – stanovalci bodo dobili odškodnino ali pa nadomestno stanovanje na Jelinčičevi. Če se stanovalci ne bi strinjali, je občina že pred časom napovedala postopke razlastitve. Janković je sicer zatrdil, da so se z vsemi stanovalci že dogovorili.

Če se stanovalci ne bi strinjali, je občina že pred časom napovedala postopke razlastitve. 

V načrtu je, da se avtobusno postajo premakne na začasno lokacijo ob Masarykovi, na obstoječem makadamskem parkirišču – ali imajo namen pustiti makadam, župan še ni želel napovedovati, ravno tako še ni povedal, kakšni so predvideni stroški. Zaenkrat tudi še ni znano, ali bo morda postaja ostala tam tudi po koncu del – na tistem mestu je bila sicer predvidena sodna palača. Med tem ko bo avtobusna postaja preseljena, se bo preurejala tudi njena sedanja lokacija. Pritožba društva za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) na integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove ljubljanske avtobusne postaje ob Vilharjevi po Jankovićevih besedah nima nobenega vpliva.

Spomnimo, AAG med drugim opozarja, da gradbeno dovoljenje temelji na napačno določenem vplivnem območju posega. Presoja vplivov na okolje naj bi se nanašala le na gradbeno dovoljenje za avtobusno postajo, medtem ko presoja za vse ostale načrtovane dele ni bila opravljena. Poleg tega, da pri izdaji gradbenega dovoljenja zakon ni bil pravilno uporabljen, uradniki tudi niso ravnali po pravilih postopka, sprejet je bil napačen sklep o dejanskem stanju – o tem smo pisali tukaj.

Bo grozno res »le« eno leto?

Eno leto bodo nato potekala dela na Masarykovi, Kolodvorski (nov glavni komunalni vod) in na delu Šmartinske ob Kolinski. Časovnica prenove in širitve podvoza pod železnico je sicer odvisna predvsem od tega, kdaj bo država obnovila železniški nadvoz pri Ortobaru. Janković je napovedoval, da bi z deli lahko začeli v prvem delu leta 2026, a je trenutno videti, da se je časovnica zamaknila za kakšno leto. Kot je napovedal Janković, naj bi od Kolinske do Žita v desetih letih nastalo tudi novih 11 tisoč stanovanj. Že pred časom je povedal, da na občini pripravljajo načrte za prenovo celotne Šmartinske ceste do obvoznice, da bo zadostila potrebam vseh načrtovanih novogradenj. Dela na Šmartinski naj bi trajala najmanj tri leta.Kot ga je bilo slišati decembra, pa naj bi na Masarykovi oz. na Šmartinski občinski stanovanjski sklad zgradil stolpnico z več kot 200 javnimi stanovanji. A to še ni vse – na območju med nadomestno avtobusno postajo in podvozom pri Ortobaru bo družba Corwin zgradila eno najvišjih stolpnic v prestolnici – v 82 metrov visoki stolpnici je predvidenih nekaj manj kot 300 stanovanj.

Župan je ob priznanju, da bo stanje na cestah grozno, skušal nekoliko potolažiti, da se bo Vilharjeva odprla čim se tam umaknejo gradbeni odri stavbe Vilharia ter se naredi še pločnike, kolesarsko stezo in drevored. Občani so nedavno opozorili, da je prenova Linhartove ceste traja že več kot dve leti, torej bistveno dlje od napovedanega roka. Župan je nato poleti napovedoval, da bo Linhartova končana do konca leta 2025 – kar pa se tudi ni zgodilo.

Kot je pisal portal Ljubljana.info občani Bežigrada nadaljujejo s pobudo za hitrejše in bolj transparentno izvajanje projektov, mestna uprava pa vztraja, da se dela izvajajo kakovostno in v skladu z načrtom. Če bodo šla enako po načrtu tudi ostala dela, lahko pričakujemo, da bo v Ljubljani grozno bistveno dlje od enega leta. Janković je še povedal, da naj bi prenovo Pokopališke ulice med Šmartinsko in rondojem končali v dveh mesecih – ob primernih vremenskih razmerah, seveda. V kratkem naj bi se začela tudi obnova Barjanske ceste med križiščem z Ziherlovo ulico in priključkom Ljubljana Center na južno obvoznico, poleg obnove Tbilisijske ceste pa je napovedana še prenova Litostrojske, Zaloške in Jurčkove ceste.

Župan obljublja, da bo sežigalnica zrak celo izboljšala – stroka še vedno nasprotuje

Janković se je na novinarski konferenci dotaknil tudi načrtovane sežigalnice, razpis za podelitev koncesij se bo zaključil v začetku februarja. Župan je zatrdil, da naj bi bil dimnik višji od inverzije in da bodo poskrbeli za to, da škodljivih vplivov na zdravje ne bo oz. da bodo izboljšani in ne poslabšani. Kot je rekel, stoji za tem, da je to dobro za Ljubljančane in da bo zrak s sežigalnico boljši. »Podobno kot kanal C0, voda bo čistejša,« je dodal. A kot smo že večkrat pisali, se stroka ne strinja, zdravniki opozarjajo na zdravju škodljive posledice. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je že ničkolikokrat povedala, da kotlina z inverzijo ni primerna za postavitev sežigalnice – smo v takšnem položaju, kot če bi bili v kotlu s pokrovom. Tudi če so vrednosti onesnaževalce v Ljubljani v mejah normale, to še ne pomeni, da so te vrednosti varne – mejne vrednosti so namreč postavljene zelo visoko.

Ko vdihnemo PM2,5-delce v onesnaženem zraku, ti majhni delci pridejo globoko v pljuča, vse do mešičkov, kjer povzročajo lokalno vnetje, oksidacijski stres in sprožajo mediatorje vnetja. Ti majhni delci se lahko vsrkajo v kri in povzročajo poškodbe tkiv, tudi rakava obolenja. Zrak v Ljubljani je že sedaj med najbolj onesnaženimi v Evropi – po podatkih evropske okoljske agencije je Ljubljana med evropskimi mesti povsem na repu. Da bi se stanje ob postavitvi sežigalnice močno poslabšalo, je opozoril tudi strokovni svet UKC Ljubljana.

Kot je že pred časom povedal Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, so tudi v podjetju Energetika Ljubljana izračunali, da bi lahko najsodobnejša sežigalnica še vedno spuščala desetkrat več strupenih snovi kot na primer plinska toplarna. Torej bo količina teh strupenih snovi kar pomembna. Prašni delci PM, ki nastajajo pri sežiganju odpadkov, imajo večji oksidacijski potencial in so strupeni. Prebivalci mest, kjer sežigajo odpadke, zato pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji, poleg tega pa dihanje onesnaženega zraka poveča tveganje še za vrsto drugih bolezni in prirojenih nepravilnosti.