Leva opozicija z referendumsko zahtevo blokira podaljšanje starševskega dopusta in drugo socialno zakonodajo
Z družinam prijaznimi ukrepi, ki jih je v državnozborsko proceduro vložil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ter še z nekaterimi drugimi zakoni za zdaj ne bo nič.
Stranke leve opozicije so na pobudo Levice zablokirale sprejetje socialne in druge zakonodaje na način, da so nanjo vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Gre za taktični manever, ki bi odločanje prestavil za več kot mesec dni, pri čemer leva opozicija računa na nov parlamentarni sklic, kjer bi imela večino in zakonodajo zrušila.
Na enak način je leva opozicija zablokirala tudi Zakon o elektronskih komunikacijah, zaradi česar lahko državo celo doleti denarna kazen EU zaradi zamude pri prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.
Ker v državnem zboru nimajo večine za preprečitev sprejetja vladnih zakonov, so v levi opoziciji vložili pobude za razpis posvetovalnega referenduma o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, noveli Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, noveli Zakona o elektronskih publikacijah ter o Odloku o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto.
V strankah Kula na posvetovalne referendume na to temo v resnici ne računajo, temveč to možnost zlorabljajo za odložitev sprejema zakonodaje, ki je s svojimi glasovi ne morejo preprečiti.
Pri blokirani socialni zakonodaji gre med drugim za ukrepe Cigler-Kraljevega ministrstva v smer podaljšanja starševskega dopusta s 130 na do 160 dni, pri čemer lahko vsak na drugega prenese 100 dni, 60 dni pa je neprenosljivih (sedaj se lahko prenese 75 dni).
Blokirajo pa tudi spremembe, ki prinašajo obvezno izplačilo denarne socialne pomoči v naravi, če obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno-izobraževalnih zavodov, oziroma se otroški dodatek namesto v denarju dodeli v naravi (plačilo položnic, nakup obleke ali prehrane ipd.), če šola sproži prekrškovni postopek proti staršem učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka.
Leva opozicija je z referendumsko pobudo tudi blokirala zakonodajo, s katero se po besedah ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča s prenosom evropske direktive oz. t. i. evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah spodbuja povezljivost in uporaba visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji. Obenem se potrošnikom olajšuje zamenjava ponudnikov storitev, ki bo odslej brezplačna. Predlagani zakon, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, predvideva tudi vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja.
Težava je, da je Slovenija med 10 državami članicami EU-ja, proti katerim je Evropska komisija začela postopek pred Sodiščem EU zaradi zamude pri prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Državam s tem grozijo finančne sankcije.
https://twitter.com/MBAndrijanic/status/1511739786700238848
Četrta zakonodaja, ki so jo, ob predhodni obstrukciji, blokirali na enak način, je namera, novomeško fakulteto za industrijski inženiring (FINI) iz zasebne preoblikovati v javno. Ta bi skupaj s Fakulteto za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu in Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto gradila javno univerzo v dolenjski regiji.
Pobudniki za poseg po orodju posvetovalnega referenduma za blokado zakonodajnega postopka so bili (kot v primeru novele Zakona o dohodnini) ponovno v Levici. Takole so obrazložili svojo potezo:
"Vladajoča koalicija želi tik pred iztekom mandata po skrajšanem postopku, mimo ustaljenih pravil ter ob odsotnosti javne razprave in dialoga uvesti korenite spremembe na področju socialne politike in socialnega dela ter javno šolstvo podrediti parcialnim interesom ene stranke. Gre za predloge škodljivih sprememb socialne zakonodaje in za podelitev javnih sredstev zasebni fakulteti, katere kadri so naklonjeni tej vladi
Stranke leve opozicije so na pobudo Levice zablokirale sprejetje socialne in druge zakonodaje na način, da so nanjo vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Gre za taktični manever, ki bi odločanje prestavil za več kot mesec dni, pri čemer leva opozicija računa na nov parlamentarni sklic, kjer bi imela večino in zakonodajo zrušila.
Na enak način je leva opozicija zablokirala tudi Zakon o elektronskih komunikacijah, zaradi česar lahko državo celo doleti denarna kazen EU zaradi zamude pri prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.
Ker v državnem zboru nimajo večine za preprečitev sprejetja vladnih zakonov, so v levi opoziciji vložili pobude za razpis posvetovalnega referenduma o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, noveli Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, noveli Zakona o elektronskih publikacijah ter o Odloku o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto.
V strankah Kula na posvetovalne referendume na to temo v resnici ne računajo, temveč to možnost zlorabljajo za odložitev sprejema zakonodaje, ki je s svojimi glasovi ne morejo preprečiti.
Zaenkrat nič s podaljšanjem starševskega dopusta
Pri blokirani socialni zakonodaji gre med drugim za ukrepe Cigler-Kraljevega ministrstva v smer podaljšanja starševskega dopusta s 130 na do 160 dni, pri čemer lahko vsak na drugega prenese 100 dni, 60 dni pa je neprenosljivih (sedaj se lahko prenese 75 dni).
Blokirajo pa tudi spremembe, ki prinašajo obvezno izplačilo denarne socialne pomoči v naravi, če obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno-izobraževalnih zavodov, oziroma se otroški dodatek namesto v denarju dodeli v naravi (plačilo položnic, nakup obleke ali prehrane ipd.), če šola sproži prekrškovni postopek proti staršem učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka.
Blokada Zakona o elektronskih komunikacijah: nič z brezplačno zamenjavo ponudnikov
Leva opozicija je z referendumsko pobudo tudi blokirala zakonodajo, s katero se po besedah ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča s prenosom evropske direktive oz. t. i. evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah spodbuja povezljivost in uporaba visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji. Obenem se potrošnikom olajšuje zamenjava ponudnikov storitev, ki bo odslej brezplačna. Predlagani zakon, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, predvideva tudi vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja.
Težava je, da je Slovenija med 10 državami članicami EU-ja, proti katerim je Evropska komisija začela postopek pred Sodiščem EU zaradi zamude pri prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Državam s tem grozijo finančne sankcije.
https://twitter.com/MBAndrijanic/status/1511739786700238848
Z referendumskim predlogom tudi blokada vzpostavitve javne univerze v Novem mestu
Četrta zakonodaja, ki so jo, ob predhodni obstrukciji, blokirali na enak način, je namera, novomeško fakulteto za industrijski inženiring (FINI) iz zasebne preoblikovati v javno. Ta bi skupaj s Fakulteto za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu in Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto gradila javno univerzo v dolenjski regiji.
Kako v Levici utemeljujejo blokade
Pobudniki za poseg po orodju posvetovalnega referenduma za blokado zakonodajnega postopka so bili (kot v primeru novele Zakona o dohodnini) ponovno v Levici. Takole so obrazložili svojo potezo:
"Vladajoča koalicija želi tik pred iztekom mandata po skrajšanem postopku, mimo ustaljenih pravil ter ob odsotnosti javne razprave in dialoga uvesti korenite spremembe na področju socialne politike in socialnega dela ter javno šolstvo podrediti parcialnim interesom ene stranke. Gre za predloge škodljivih sprememb socialne zakonodaje in za podelitev javnih sredstev zasebni fakulteti, katere kadri so naklonjeni tej vladi
Zadnje objave
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
16. 4. 2026 ob 7:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
6 komentarjev
Stajerska2021
Kaj pa je za pričakovati od Levice?
Vsi, ki hodimo na volitve, imamo priložnost enkrat za vselej spremeniti sestavo DZ!
Za vselej!
rasputin
Slika je fantastična. On žalostno razmišlja o sprehodih z vozičkom, za katere bo prikrajšan, ona pa je jezna zaradi vseh šopingov, za katere bo prikrajšana.
helena_3
*ne bomo jih volili.*
V naši družini bo tako. Ampak - ali nas bo dovolj? Glede na izkušnje in nivo volivcev - me malo skrbi ...
Blazzzz
Prodružinska politika je po definiciji levice fašizem.
Ljubljana
Ja , vse kar levaki delajo , ne samo zadnji 2 leti, je proti razumu ! A kako ljudem to sporociti, razloziti, dopovedati? Nekaj medijev in kar dosti ljudi se zelo trudi to poceti, a kot da ljudje nimajo pameti in volje razmisliti in spremeniti svoja stalisca ! Ce bi namrec upostevali dejstva, bi vsi levaki skupaj dobili maksimum 25 % . Toliko je zadrtih modelov, ki dobro zivijo na racun globoke drzave in njenih podsistemov ! Na ramenih ostalih 75 % !!
nejo
Zanalašč blokirajo tisto, kar je dobro. Tudi mi bomo blokirali tisto, kar je dobro: ne bomo jih volili.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.