S “shodom za znanost” in referendumsko zahtevo polena pod noge javni univerzi v Novem mestu

Vir: zajem zaslona/YouTube

Četrti Shod za znanost je danes na Kongresnem trgu potekal s povsem drugačnim ciljem kot pretekli. Če so prejšnji opozarjali na podfinanciranje znanosti in zahtevali njeno avtonomijo, je tokratni potekal proti »političnemu vpletanju v znanost«, predvsem ustanavljanju in državnemu financiranju novih znanstvenih in raziskovalnih institucij, nastalih na predlog politike brez širše strokovne presoje. Tako vsaj trdijo pobudniki shoda, združeni v koalicijo Za znanost in razvoj, ki jo sestavljajo organizacijski odbor shoda, Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije – KOsRIS in Rektorska konferenca RS.

A dejstvo je, da je prav aktualna vlada znanosti s sprejemom Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, močnim povečanjem financiranja, ki bo do leta 2025 doseglo odstotek BDP – za kar so si znanstvene institucije prizadevale že leta in na vseh preteklih shodih za znanost – za znanost naredila ogromno (so pa organizatorji shoda opozorili, da razreza teh sredstev po štirih mesecih še niso prejeli). Prav tako pa je podprla tudi večino drugih želja javnih raziskovalnih zavodov in univerz.

Poleg tega o novih tovrstnih institucijah razprava in prizadevanja potekajo že leta, posebej si zanje prizadevajo lokalno, hkrati pa opozarjajo, da so ključne za razvoj zapostavljenih regij.

Vlada v razvoj znanosti v vzhodni Sloveniji, organizatorji shoda z očitki o politizaciji znanosti

Poslanci so marca sto tisoč evrov letno namenili Pomurski akademsko-znanstveni uniji, prav tako je vlada marca ustanovila Javni raziskovalni zavod Rudolfovo Novo mesto ter mu za letošnje in prihodnje leto namenila skupno 5,2 milijona evrov.

Avgusta je vlada sprejela namero o ustanovitvi četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu, pred poslanci pa je bil danes koalicijski predlog odloka, s katerim bi novomeška fakulteta za industrijski inženiring (FINI) iz zasebnega postala javni zavod. Slednja naj bi novomeško javno univerzo gradila skupaj s Fakulteto za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu in Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki je bila po glasovanju poslancev že pred meseci preoblikovana iz zasebnega v javni zavod. Poslanci leve opozicije so sicer spremembo onemogočili s predlogom posvetovalnega referenduma, kar odločanje zamika v naslednji mandat.

Vir: marchforscience.si

Osrednji očitki vladi s strani organizatorjev shoda so bili, da bo ustanavljanje novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih univerz prineslo drobljenje visokošolskega in raziskovalnega prostora, »zajedanje« javnih sredstev, namenjenih obstoječim visokošolskim in raziskovalnim institucijam, ter da je vlada odločitev sprejela brez razprave z raziskovalnimi inštituti, univerzami ter svetom za znanost in tehnologijo ter brez upoštevanja veljavnih kriterijev kakovosti.

Govorniki na današnjem shodu so opozorili tudi, da ustanavljanje novih raziskovalnih institucij in javnih univerz ne sledi Raziskovalni-inovacijski strategiji in Nacionalnemu programu visokega šolstva, ki sta bila sprejeta skoraj soglasno. Opozorili pa so tudi, da so mednarodno priznane in kakovostne znanstvene institucije trenutno še vedno podfinancirane, v zastarelih stavbah in prostorih ter s slabo opremo.

Med organizatorji shoda je tudi Rektorska konferenca RS, kjer veje strah pred pridružitvijo rektorjev Nove univerze in nastajajoče novomeške univerze, ki bi tako lahko sovplivala na oblikovanje nacionalnih visokošolskih politik.

Rončević: Nasprotovanje zavodu Rudolfovo je nasprotovanje temu, da bi se JV Slovenija še naprej razvijala in imela visoko dodano vrednost

V. d. direktorja javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo dr. Borut Rončević je ob tem za Domovino izpostavil, da so v Novem mestu ljudje skozi desetletja ustvarjali tri od šestih največjih slovenskih izvoznikov v dejavnostih, kjer je znanje potrebno. Strokovna razprava o ustanovitvi zavoda po njegovih besedah poteka že vrsto let.

»Razvoj visokošolskega prostora v JV Sloveniji in razvoj raziskovalnih programov tudi z večjim številom raziskovalcev je bil v prejšnjem in bo tudi v bodočem regionalnem razvojnem programu. Vsak regionalni razvojni program nastaja daljše obdobje, vanj je vključeno veliko število deležnikov in na koncu ta regionalni razvojni program potrdi tudi država,« je dejal. Da takšnega zavoda v Novem mestu še ni, je bilo prepoznano kor velika šibkost regije, je dejal. »Nasprotovanje temu zavodu je tudi nasprotovanje temu, da bi se jugovzhodna Slovenija razvijala še naprej in imela visoko dodano vrednost.«

Izpostavil je, da razvoj visokošolskega prostora v Novem mestu poteka že od prve polovice 90. let, »in če ne bi imeli cele vrste ovir, bi v Novem mestu univerzo že zdavnaj imeli«. Ne glede na to, kdaj bodo dobili univerzo, pa je v Novem mestu že dlje časa univerzitetni prostor, kjer raziskujejo in izobražujejo mlade ljudi, pravi Rončević.  Po njegovih besedah je čas, da se nehamo pogovarjati o tem, ali je smiseln, ter se pogovarjamo o tem, kako naj se ta prostora razvija, da bo imel čim večji odtis v gospodarstvu, kakovostnih zaposlitvah in kakovostnem življenju.

JRZ Rudolfovo se bo ukvarjal »s ključnimi opolnočitvenimi tehnologijami za industrijo 4.0 in 5.0, digitalizacijo gospodarstva in javne uprave, s problematiko krožnega gospodarstva, z vprašanji prenosa tehnologij in vprašanji intelektualne lastnine,« je dejal Rončević in dodal, da se do neke mere s tem ukvarjajo na že obstoječih institucijah, a da ni dovolj velike kritične mase ter pomembnega odtisa v gospodarstvu. Izpostavil je tudi, da Rudolfovo kot javni raziskovalni zavod pri porabi javnih sredstev zavezujejo enaka pravila kot že obstoječe javne raziskovalne zavode, zato tu ni možnosti za netransparentno porabo javnega denarja.

Rončević je dejal tudi, da je sam le v. d. direktorja zavoda, ki vzpostavlja potrebne pogoje za začetek njegovega delovanja, ne bo pa kandidiral za direktorja s polnimi pooblastili.

Regija si je za takšen zavod močno prizadevala leta

Rudolfovo je 17. slovenski javno-raziskovalni zavod, a prvi v jugovzhodni Sloveniji (15 se jih nahaja v Ljubljani, eden je v Kopru). Njegov nastanek, ki je bil omenjen že v Regionalnem razvojnem programu za finančno perspektivo 2014–2020 (torej pred nastopom aktualne vlade), podpira tudi lokalna industrija; podjetja Krka, Revoz, novomeška bolnišnica in druga podjetja.

Zavod naj bi začel delovati prihodnje leto, predvidoma pa naj bi bilo v njem trideset zaposlenih, že zdaj pa v okviru Razvojnega centra na področjih, ki jih bo pokrival Raziskovalni zavod Rudolfovo, dela sedem zaposlenih.

Po poročanju lokalnih medijev zavod ekipo kompetentnih strokovnjakov in opremo že ima, vzpostavljeno je tudi sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, podjetji in kupljeno zemljišče, kjer naj bi novi inštitut dobil svoje prostore. Prinesel naj bi predvsem povezavo med znanstvenimi, tehnološkimi in razvojnimi potenciali regije (ki ima četrtino vseh industrijskih robotov v državi), posebej na tehnološkem področju.

Nad zaščito monopola v izobraževanju in znanosti z vsemi sredstvi
Realno je aktualna vlada za znanost naredila več kot prejšnje in zakonsko odgovorila na večji del zahtev preteklih Shodov za znanost, znanstvenim institucijam pa prišla naproti na veliki večini področij ter med drugim močno povečala njihovo avtonomijo.

V tem smislu so očitki o političnem vmešavanju »avtokratske oblasti« v znanost pravzaprav smešni. Tokrat gre, tudi ob približevanju volitev, namreč za prav nasproten proces – vmešavanje znanosti, ki naj bi bila politično nevtralna, v politiko – o tem smo podrobno pisali tudi na primeru ZRC SAZU. Verjetno ni naključje, da je dolgoletni direktor ZRC SAZU tudi eden aktivnejših članov Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije – KOsRIS, ki je ena od organizatork današnjega shoda.

Ob dejstvu, da se bodo ob že aktualnem povečanju sredstev za znanost v prihodnjih letih le še povečevala in bodo tudi obstoječe institucije v mnogo boljšem finančnem položaju kot doslej, je skrb za denar odveč. A gre za več kot to. Gre za pluralizem v visokem šolstvu, decentralizacijo razvoja in znanstvene dejavnosti in deloma tudi izgubo monopola aktualnih institucij, ki bodo morale tako tekmovati tudi z novoustanovljenimi.

A z vidika blagostanja državljanov je takšno nasprotovanje povsem prazno. Prej nove institucije prinašajo velike koristi regijam, iz katerih se prav zaradi odsotnosti in pomanjkanja razvojnega potenciala  mladi in perspektivni danes odseljujejo – tudi v tujino. Pobude razvoja, vzpostavitve regijskih intelektualnih središč, izboljšanja gospodarskih priložnosti, sodelovanja znanosti z gospodarstvom ter dviga dodane vrednosti danes zapostavljenih regij bi morali pozdraviti z odprtimi rokami.

Nenazadnje takšnega nasprotovanja ni bilo ob naglem ustanavljanju Univerze na Primorskem, kjer so bile okoliščine nastajanja močno primerljive z aktualnimi novomeškimi.

16 komentarjev

    • Levica si je vse “olastninila” – tudi znanost. Do nedavnega je bilo slišati, da ima Kidričeva hčerka še vedno pisarno na Kemijskem inštitutu, da se vidi, kdo je tam “lastnik”.

      Ali je lahko kdo rektor UNIVERZE, če ni pristaš Leve stranke?
      Celo predsednik SAZU- Lutman, je Levičarski aktivist, ki vladi, če je ta Desna, meče polena pod noge in sodeluje pri knjigi (z našim denarjem), kjer z lažmi napada Desnico.

      Nujno bi rabili več univerz, ki ne bi bile podrejene “Centralnemu Komiteju Zveze Komunistov”

      Od Svetlika, do Pejovnika, ki so vidni na tem shodu, lahko vidimo aktivizem.
      Pejevnik je že delal, tako na UNIVERZI, kot na Kemijskem inštitutu, kjer so megleni posli, ki z ZNANOSTJO nimajo prav nič. Prej s kriminalom.

  1. Ne gre samo za finančni monopol, položaje, status in privilegije – gre predvsem za dolgoročno oblikovanje družbe. Nadzor nad vzgojo in izobraževanjem pomeni ideološko usmerjanje in oblikovanje ljudi. Zakaj so učuitelji tako, kot so? Ker so študirali na PeF.

    • Točno tako.
      Takoj po Titovi svobodi, je bil lahko učitelj samo ta, ki je podpiral KOMUNIZEM.
      Koliko vernih učiteljev in učiteljic je tedaj izgubilo delo, če so hodili v cerkev?

      In tako se recept iz leta 1945 uporablja tudi danes, predvsem na univerzah, kjer je vodstvo postavljeno le, iz “Levega bazena”. S tem imajo možnost študentom “spirati možgane”

      Le tako lahko vzgojijo aktiviste, alla Nika Kovač, ki jo je sinoči na Faktorju TV, psiholog R. Vodeb, označil, za zmedeno aktivistko, ki dela na ukaz “stricev iz ozadja”
      Ta 8.marec – N. Kovač dejansko pove več NEUMNEGA, kot modrega, je dejal Vodeb, ki jo dobro pozna, kot Trbovljčanko.

      Če bo VEČ univerz, bo MANJ-enoumja. To bi bilo za Slovenijo DOBRO!

  2. Shod za “znanost”, v prvi vrsti pa upokojeni direktorji inštitutov, ki so v celotnem svojem življenju skupaj naredili manj kot naredi povprečen profesor na Moskovski ali Bostonski univerzi. Položaje so dobili samo in izključno zaradi partijske knjižice.
    Podpora tovrstni znanosti je jalova in denar, ki ga sedaj prejemajo je glede na njihove rezultate 10x previsok. Nujno je potrebno ta nesorazmerja enkrat za vselej urediti in pognati te “znanstvenike” na trg.

  3. Pred leti sem bila z eno skupino na obisku kmetijske šole GRM- Novo mesto.Pokazali so nam zelo široko dejavnost, od kmetijstva, vrtnarstva, cvetličarstva, gostinstva, skratka sami deficitarni poklici. Od dvoletnega izobraževanja do tri plus dva in gimnazije, vse pa povezano z veliko praktičnega dela. Že takrat so izrazili željo za nadgradnjo z višje in visokošolskim izobraževanjem. Je zdaj to to? Se skuša preprečiti izobraževanje mladine, ki živi zunaj centrov, kot je Ljubljana. Se želi preprečiti izobrazbo mladini, ki ima več tradicionalnih vrednot?

      • Vse mora biti v centru, tam se vzdržuje centralna moč rdeče oblasti in vse mora biti v neposrednem in nadzorovanem procesu – razdalje to precej otežujejo.

        Tudi zato se komunisti niso niti slučajno potrudili z vsemi sredstvi zadržati Trst in Celovec v slovenski domeni, če mene prašate !

  4. Stari prdci (oprostite izrazu), ki na Ljubljanski Univerzi oblačijo in grmijo levičarske in komunistične parole že 50 let, pri tem pa imajo polne žepe nagrabljenega denarja, so uničili in še uničujejo slovensko visoko šolstvo družboslovnih smeri. Ta usmrajeni kotel laži, izprijenosti in kraje davkoplačevalskega denarja je potrebno razbiti na več delov in preseliti v vsa večja mesta po državi, sicer nam bodo nekulturniki in ostali plagiatorji diplom še naprej uničevali glavno mesto. Morda bi bilo dobro razmišljati celo o novi prestolnici, Ljubljana pa naj postane Saraorci broj 2.

    • Imate prav.
      Ljubljana je vedno manj SLOVENSKA in vedno manj kulturna.

      Nekateri profesorji, tako, kot je pred ekranom TV – rekel prof. Stankovič: “Slovenske narodno zabavne pesmi, bi lahko rekli, da so FAŠIZEM, s tem, nam taki profesorji povedo, kako sovražijo Slovence in našo klturo.”

      To smo Primorci že slišali od Musolinija, ko je ta prišel v naše kraje. Sedaj pa to počno taki, ki so iz Juga Balkana prišli v Slovenijo.
      To pa je živi Levi-Fašizem, ki mu moramo pokončno reči: “Ne”!

    • Stari prdci je lepo izražena dejanskost.
      Prdijo tako, da basov več ni, samo hripavi tenorčki in frfotanje, prffffff v znucanih in v prepranih gatah. Lepo se sliši. Da se jim da nastavljat – komunajzarska slepota, izpolnjevanje komande, slepa poslušnost in verjamem, da celo rdečerazredni ponos je zdraven.
      Ponos starih prdcev – vedno za denar razrednega porekla.
      Ko končajo svoje revolucijsko posranstvo, ob zvokih svojih Komisarjev oddidejo v veliki NIČ.

      Da se razumemo, gre za denar Elitnega najvišjega delavskoproletarskega javnega razreda 1.klase – podkategorija : veteranski in najbolj izpostavljeni ter zaslužni razred STARI PRDCI.
      En drek, pa tako življenje našobljenih izbrancev, vseživljenskih karieristov, ki zadržijo svoje kabinete, pisalne mize, fikuse in Titovo sliko dosmrtno.. pejte u rit!
      PPRrrrrFffffffff.p-r-r-r-d-c-i.
      Čestitam, Kozorog, odlično.

  5. Kaj niso bogi tile zastarani rdečegardejci iz 1.Lažgošarjevega revolucionarnega ešalona rdečih nadutih koritarjev.
    Gonijo svojo, saj vidijo, da Lažgošarjeva poslednja ofenziva na Oblast propada in je obsojena na kozlanje Golobovega tajkunsko lopovskega črnoborzijanstva.
    Veliko si upajo, da se nastavljajo, kozli stari izpeti, izlajnani, znucani za na Komunalo !

Komentiraj