Kako na levici zagovarjajo tezo, da vlada z davčno reformo ljudem ne sme dvigniti NETO plač

Na seji Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) v državnem zboru je leva opozicija predstavila svoj pogled na po njihovem mnenju škodljive učinke vladne davčne reforme na javne finance in dohodkovno neenakost.

Po njihovem mnenju vlada davčno reformo oglašuje kot razbremenitev dela, čeprav gre le za to, da se bogatim deli še več, revnim pa nič. Vlada odgovarja, da gre za dvig konkurenčnosti, ki je pomemben signal tujim investitorjem, pa tudi, da gre za razbremenitev dela in slovenskih plač.

Ker ima na KNJF opozicija večino, so bili sklepi Levice sprejeti, proti pa so glasovali le trije poslanci.

Debato bi lahko strnili v dialog: »Vlada pripravlja rop prebivalstva! Pripravlja davčno reformo in jo oglašuje kot veliko »razbremenitev« dela,« pravijo v Levici, na drugi strani vlada odgovarja: »Gre za dvig konkurenčnosti in jasen signal tujim vlagateljem. Ter krepi kupno moč prebivalstva.«

Iz razprave smo potegnili glavne tri argumente opozicije in jih analizirali.

1. 
   

   Komu pomaga davčna reforma?

   
   

"Reforma ne bo pomagala tistim z minimalnimi ali povprečnimi plačami. Od nje bo imel korist le 1 % najbogatejših. To ni »razbremenitev« dela, ampak darilo najbogatejšim."

Dejstvo je, da bo davčna reforma najbolj razbremenila tiste, ki so najbolj obremenjeni z davki. To so zagotovo vodstveni kadri, inženirji, znanstveniki in drugi bolje plačani poklici. A dejstvo je tudi, da nihče ne bo imel manj ali enako, kot ima sedaj. Splošna olajšava se bo postopoma dvigovala, to pomeni, da bo v letu 2022 znašala 4.500 evrov, v letu 2023 5.500 evrov, v letu 2024 6.500 evrov in nato 7.500 evrov.

Pri minimalni plači bo prihodnje leto, ko je napovedana splošna olajšava 4.500 evrov, to na mesec pomenilo 13 dodatnih evrov oziroma 160 evrov na leto, pri plači od 2.000 evrov do 3.000 evrov 22 evrov več na mesec oziroma 260 evrov več na leto, pri plači 4.000 oziroma 5.000 evrov 325 več na leto. Do leta 2025, ko bodo uvedeni vsi predlagani ukrepi, naj bi zaposlenemu, ki ima povprečno plačo, na letni ravni ostalo 1.260 evrov več, kot jih prejme danes.

Tudi uvedba socialne kapice pri šest tisoč evrih bruto plače bi po mnenju opozicije napolnila le žepe že tako bogatih. A le z znižanjem obdavčitve najvišjih plač bomo lahko v Sloveniji konkurenčni za najboljše strokovnjake, da tudi po koncu izobraževanja ostanejo pri nas, ali pa se v Slovenijo celo priselijo iz tujine.

Z zakonom o dohodnini se sicer uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let. Za samostojne podjetnike se uvaja olajšava za zeleni in digitalni prehod.

2. 
   

   Koliko luknje bo zaradi davčne reforme v javnih financah?

   
   

"Reforma bo naredila za milijardo evrov luknje v našem zdravstvu, šolstvu, sociali in razvoju!"

Država bo po predvidevanjih v prvem letu izvajanja davčne reforme izgubila 300 milijonov, v vsem obdobju zniževanja pa lahko tudi 900 milijonov evrov. Statičen račun tako kaže, da je teza opozicije pravilna, ampak samo, če ne upoštevamo prilivov, ki se bodo v blagajno vrnili zaradi pozitivnih učinkov reforme. Neposredno prek večje potrošnje prebivalstva (DDV), posredno pa z več visoko tehnoloških delovnih mest z višjimi plačami in višjo dodano vrednostjo ter tudi z večjo rastjo BDP-ja.

Kolikšen bo torej manko v državni blagajni, je težko reči, a zagotovo bo manjši, kot napoveduje opozicija.

3. 
   

   Kaj je pravi odziv na gospodarsko krizo?

   
   

"Vladni sveženj davčnih zakonov predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo."

Ob prejšnjih krizah smo že videli, da je najlažji izhod iz krize to, da ljudem preprosto daš več denarja, ki ga lahko porabijo za izdelke in storitve. S tem ko se poveča kupna moč prebivalstva, se prej ali slej zganejo tudi gospodarstvo in storitve. Zato je nižanje davkov zagotovo dobra strategija in odziv na krizo. Slovenija je že tako v vrhu držav EU po obdavčitvi plač predvsem tistih nad povprečno plačo.

Eden izmed pomembnih vidikov te davčne reforme pa je zagotovo tudi plan, da visoko usposobljena in izobražena delovna sila ostane v Sloveniji in ne množično odhaja v tujino, kar se je dogajalo v zadnjih letih. Ukrep socialno-razvojne kapice bi tako tukaj moral narediti spremembo.