Spodbudni gospodarski podatki Slovenije presenetili analitike

Uredništvo
10

Statistični urad Republike Slovenije je danes objavil podatke o gospodarski rasti za prvo četrtletje letošnjega leta. Rezultati so kar nekoliko presenetljivi, saj so na SURS izračunali, da se je slovenski BDP v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prejšnjim povečal za 1,4 odstotka, glede na prvo četrtletje lanskega leta pa za 2,3 odstotka.

Strokovnjaki so sicer za prvo četrtletje napovedovali padec gospodarske aktivnosti, čemur je pritrjevala tudi analiza UMAR. A kot rečeno, se je njegova analiza izkazala za napačno. Se je pa v prvem četrtletju krčilo gospodarstvo v vseh sosednjih državah, Slovenija je med njimi edina beležila rast.

Kljub temu pa je do popolnega okrevanja po krizi še izjemno daleč. Slovensko gospodarstvo naj bi po napovedih OECD predkrizno raven tako doseglo šele v tretjem četrtletju leta 2022.

Največ zaslug za te spodbudne gospodarske rezultate ima povečanje investicij v osnovna sredstva, rastla pa sta tudi izvoz in potrošnja gospodinjstev.

Tako so slovenska podjetja v prvem četrtletju kar za 20 odstotkov več investirala v stroje in opremo, medtem ko so investicije v zgradbe in objekte v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta upadle za 3,9 odstotka.

Rast izvoza, a le pri blagovni menjavi

Pomemben del k spodbudnim gospodarskim podatkom je prispeval tudi izvoz. Ta se je v prvem četrtletju povečal za 0,8 odstotka, izvoz pa za 0,5 odstotka. Vendar pa ima ta rast dva obraza. Silovito se je povečal izvoz blaga, in to kar za 4,2 odstotka (uvoz pa za 2,7 odstotka), medtem ko se je na drugi strani dramatično zmanjšal izvoz (-14,1 %) in uvoz (-12,2 %) storitev, kar je v največji meri posledica prepovedi potovanj.

Večja poraba gospodinjstev

Podatki kažejo tudi, da kupna moč gospodinjstev v prvem četrtletju ni upadla, saj so ta potrošila za 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Hkrati pa se je za 3 odstotke zmanjšala njihova potrošnja na domačem trgu, kar je posledica znižanj cen storitev. So se pa v tem času močno povečali izdatki za trajne dobrine, denimo avtomobile.

Občuten padec zaposlenosti v gostinstvu in turizmu

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta zaposlenih 1.035.000 oseb, kar je za približno odstotek oziroma 10.000 oseb manj kot leto prej. Največ delovnih mest je iz Slovenije odneslo zaprtje gostinske dejavnosti, del zaposlitev je bilo izgubljenih tudi v predelovalnih dejavnostih. Najizraziteje se je zaposlenost povečala v socialnem varstvu in zdravstvu.

Mili protikrizni ukrepi

Trenutni gospodarski kazalci tako kažejo, da so bili slovenski ukrepi proti širjenju virusa relativno mili, saj več kot očitno niso prizadeli gospodarstva tako močno kot v nekaterih drugih državah.

Občutno pozitivno rast so v za Slovenijo najpomembnejših gospodarskih partnericah beležili le v Franciji, medtem ko rezultati v sosednjih državah niso spodbudni. Za kar 3 odstotke se je tako skrčilo nemško gospodarstvo, nekoliko bolje jo je odneslo avstrijsko. Madžarsko gospodarstvo se je skrčilo na ravni evroobmočja (-1,8 %), italijansko za 1,4 %, hrvaško pa za 0,9 %.

Pot okrevanja bo dolga

Naslednji meseci naj bi v Evropi vendarle bili v znamenju okrevanja, vendar bo pot do tja še dolga. OECD pri tem Sloveniji ne namenja precej optimističnih napovedi, saj naj bi predkrizno raven BDP ujela šele v tretjem četrtletju leta 2022, kar Slovenijo uvršča v družbo Avstrije, Francije, Portugalske in Belgije.

Vendar pa teh podatkov seveda ne gre jemati kot povsem zanesljivih, veliko bo odvisno od gospodarskih gibanj zlasti v Nemčiji ter stanja na trgu surovin.

Slovenja naj bi letos sicer dosegla 4,9-odstotno gospodarsko rast.

Čas, da gospodarstvo zadiha samo

Iz vseh primerjav je jasno, da se Slovenija v zadnjem obdobju razmeroma dobro zaščitila gospodarstvo, vendar pa ta zaščita ni brez pasti.

Primanjkljaj državnega proračuna je namreč v prvih štirih mesecih po zaslugi vseh ukrepov dosegel kar 1,22 milijarde evrov, deloma pa je k temu prispevala tudi rast plač v javnem sektorju.

Kljub temu pa se je skupni dolg države aprila zmanjšal za 893 milijona evrov in je na zadnji dan meseca znašal 36,23 milijarde evrov.

Protikrizni ukrepi tako prihajajo v svojo zadnjo fazo, ko bo treba v prvi vrsti poskrbeti, da gospodarstvo spet zadiha samo. Tudi zato naj bi država ponovno uvedla turistične bone, vendar v nekoliko nižji vrednosti kot lani. Z njimi naj bi prebivalce znova spodbudila k turističnim potem po Sloveniji, pa tudi k obisku kulturnih prireditev in muzejev.

Oglejte si vročo razpravo o Sloveniji med svobodno gospodarsko pobudo in socialno pravičnostjo z gostoma 4. Dialogosa Jakobom Počivavškom (predsednik KSS Pergam) in Goranom Novkovićem (izvršni direktor SBC).

10 KOMENTARJI

  1. Vlada mora pasti. Kam pa pridemo, da bi Sloveija bila uspešna v diktaturi, ki jo vodi Janez Janša. To je nezaslišano.
    Slovenija je uspešna zaradi kapitalizma, ta pa je nesprejemljiv za levičarje.
    Skrajni čas je, da levičarji z Levico vred prevzamejo vlado in nas usmerijo na pot Venezuele. Za začetek bi bilo dobro podržaviti vse, kar je Slovenija v zadnjih letih privatizirala. Začeti je potrebno z bankami, ki gej ga čuda, od kar so privaten prinašajo znatne dobičke. Ko so bile državne in so jih krmilili preizkušeni levičarski kadri pa so prinašale izgube, ali tako pičle dobičke, da niso pokrili niti poštnih znamk.
    Rast bančnih vlog prebivalstva kaže na to, da je v Sloveniji denarja v izobilju in prav to povečuje revščino. Na vsakem koraku srečujemo lačne otroke, revščina pesti Slovenijo in vlada je kriva, da ne odpre ljudskih kuhinj v katerih bi nahranili lačne demonstrante, ki jih je z tedna v teden več. Vedno bolj bedni so. Sedaj se jim pridružujejo še sindikalni funkcionarji, ki s svojimi bajnimo plačami vedo, kaj je beda, pomanjkanje in vzpodbuajajo proteste, saj se jim teresjo hlače, ko pomislijo da bo takšnega stanja kmalu konec, če se vlada obdrži do konca mandata in gorje, če na naslednjih volitvah zmaga.
    Takrat protesti ne bodo dovolj, potrebne bodo barijkade in za svobodo bo potrebno prelivanje krvi.
    Ja, za svobodo je marsikaj potrebno žrtvovati. Salonci bodo poiskali huligane. Vedno jih je dovolj.

  2. Anti Janša koalicija že mrzlično išče napake v izračunih SURS-a. Vele matematik Šarec je že odkril pomoto, SURS ima disleksijo in napačno razume + in -. Jutri bo RTVSlo objavila popravek, za njimi pa še vsa KUL medijska scena.
    No tudi – 2,3% je še vedno bolje kot Nemčija, zato je Muri že poslal obveščevalno na SURS-a, da se popravi tudi ta napaka, ki jo bo RTVSlo bliskovito objavila. Do konca tedna bomo tako vsi srečni saj gre s -3,3% Sloveniji res slabo in v petek bo z zastavami z rdečo zvezdo po Ljubljani protestiralo 3M Slovencev.

  3. Članek predstavlja bistveno ugotovitev. To je, da so praviloma razni strateški načrtovalci ozko usmerjeni, ne razumejo kaj se v posameznih družbah dogaja.
    Pri nas bi bil zagon še večji, če ne bi levičarji sistematično in paranoično širili gibanje lenuharjenja in proti vladnega razpoloženja.
    To je tipično gibanje proti razvoju, ne prenesejo, da je razvoj Slovenije mogoč tudi na bolj civiliziran način. Zato delajo s stavkokazi vse, da se razvoj upočasni. K sreči je gospodarstvo dovolj razvito, da bizantinsko barabijo preseže.
    Če bi štrukljeve lenuharke in čili telovadni učitelji v vlogi ravnateljev malo bolj skrbeli za delo ne pa za revolucijo, bi tudi šolstvo šlo hitreje naprej.
    Očitno se levaki bojijo da bodo razgaljeni in zatopljeni v lenobo in uničevanje. Uničevanje je tudi to da prideš v službo in delaš tri ure na dan ostali čas pa ne delaš. Takih barab je cel kup. Ko se bomo od tega poslovili nas čaka še za 2% večji polet.

  4. Objektivni ključni razvojni podatki s področja gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti ter posledično tudi s področja družbene blaginje v RS nikakor ne utemeljujejo politično-ideološko indoktriniranih in “revolucionarno” organiziranih “spontanih” vstajniških državljanskih neposlušnosti ter nasilnih protestov proti aktualni vladi in vladajoči parlamentarni koaliciji v parlamentu, medijih in na ulicah.
    Zaradi tega omenjenih objektivno preverljivih in mednarodno primerljivih podatkov tudi ne bomo pogosto zasledili v proti-vladnih in proti-janšističnih medijih, kaj šele, da bi jim njihovi aktivistični dreserji javnega mnenja in gostujoči vedno isti “eksperti” posvetili kakšno milostno oceno ali mlačen komentar.
    V Sloveniji ta čas očitno ni problem učinkovito ter zgledno uspešno vodenje proti-pandemijskih preventivnih ukrepov ter sprotno in ažurno prilagajanje nujnih gospodarskih, finančnih in socialnih ukrepov s strani vlade in vladajoče koalicije, ampak je problem neznosna in nestvarna različnost podob in ocen naše skupne in otipljive resničnosti.

    Na eni strani so objektivne in mednarodno primerljive statistične ocene aktualnega gospodarskega in socialnega razvoja, na drugi pa populistično in politikantsko zlonamerno ponarejene in popolnoma fantazmagorično demonizirane podobe realnosti, kakršne nam vsiljujejo stranke, sindikati in nevladne organizacije ideološko centralizirane politične opozicije ter njihovi aktivistični medijski dreserji in inkvizitorski lovci na človeške glave.

    V bistvu gre za neznosno razliko med otipljivo in preverljivo resničnostjo družbenega življenja v državi ter med njeno sovražno aktivistično in tendenciozno zavestno strašljivo zmaličeno in neznosno zlorabljeno medijsko podobo, s katero skušajo znani politični naročniki in avtorji družbenega prevrata ponovno prevzeti oblast za vsako ceno in četudi v nasprotju z veljavnim ustavnim redom v RS.

  5. Rezultati so res presenetili in so bili nepričakovani, tako da je novica res pozitivna.
    MIHEC – dobro opažanje. Kljub zamujenim 10 letim (ki jih leve vlade niso uporabile za reforme) se je vseeno gospodarska slika v državi toliko spremenila, privatno gospodarstvo se je toliko okrepilo na tujih trgih in je paradržavnega vpliva toliko manj da, kot ste rekli – bizantinskost delovanja velikega dela javne in državne uprave – preseže. In razvoj gospodarstva v Sloveniji ima danes kljub sovražni razpoloženosti dela politike do privatnega gospodarstva vseeno takšno moč in gradi na svojih izkušnjah s to sovražno politiko in javno upravo, da je uspelo svoje delovanje zastaviti na odpornih temeljih.
    MIHEC – se pa kot Vi pogosto vprašam; kako bi bilo, če bi dali ljudem več prostora za delo. Koliko več premoženja bi se v Sloveniji ustvarilo, kako bi vsi bolje živeli …..

  6. Vesel sem, če statistični podatki kažejo dejansko dogajanje v državi.
    Glede na to, da pri svojem analitičnem delu uporabljam tudi statistične podatke, pa menim, da nam sama statistika nekega povprečja, brez dodatnega členjenja in vprašanja zakaj in kako smo dobili ta podatek, oz. kateri so ključni vhodni podatki ne pove veliko kakšno je dejansko stanje.
    Tudi ocena, da je za navedeno ”dobro” stanje zaslužna v največji meri vlada s svojimi proti Covid ukrepi ne zdrži kritične presoje, če ne vemo kateri ukrepi so in v kašnem deležu vplivali na gospodarstvo. V pogojih odprtega trga so zagotovo bolj ključna vprašanja kakšno je stanje na naših največjih trgih tako prodajnih kot nabavnih.
    Kot kažejo primerjave Slovenija odstopa od povprečij glede porabljenega -razdeljenega javnega denarja za ohranitev zaposlenosti in gospodarskih dejavnosti.
    Vsekakor je denar, ki pride v gospodarstvo enake barve neglede na to ali izvira iz uspešne prodaje, dviga produktivnosti, znižanja stroškov ali iz najetih kreditov in/ali ”državnih donacij”.
    Če gre tu predvsem za omenjeno korelacijo potem bi nas ti podatki morali bolj skrbeti kot veseliti.
    Vsekakor mora ekonomska politika in ukrepi le te sloneti na stalni analizi rezultatov predvsem pa vzrokov zanje. Prav dobri podatki nas lahko hitro zavedejo in uspavajo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime