Kaj prinaša jesensko-zimski novi energetski red

Energetski strokovnjaki bi takoj podpisali, da bi se razmere v evropski energetiki nemudoma vrnile na obdobje pred 24. februarjem 2022. Ruska vojna v Ukrajini je usodno vplivala na energetiko stare celine, ki nikoli ne bo več taka, kot je bila prej.

V Evropi in v svetu se zato rojeva nov energetski red, ki bo Rusijo, vsaj začasno, potisnil med marginalnega dobavitelja energentov. V nasprotju z ruskim zatonom pa bo ta priložnost za številne druge, trenutno manj pomembne dobavitelje nafte in plina, da bistveno več vlagajo v povečevanje svojih kapacitet.

Rojevanje novega reda pa bomo čutili tudi potrošniki.

Rusko-nemsko energetsko sodelovanje, ki je bilo pravzaprav temelj gospodarskega vzpona zvezne republike Nemčije, je nepovratno sesuto. Tudi če bi Putin že danes ustavil vojaško operacijo v Ukrajini, se ne bi mogli več delati, da je lahko že kmalu vse tako, kot je bilo prej.

Pomenljivo je, da Putinovi predhodniki z dobavo energentov nikoli niso grozili. V odnosih Rusije in Sovjetske zveze z zahodnimi državami je bilo že veliko kriz. Toda nikoli doslej energija še ni bila uporabljena kot orožje. Sedaj je in brez obsežnih političnih sprememb se Rusija tega madeža nikoli ne bo znebila.

Salman v Parizu: Izobčenec se vrača

Ob vseh političnih pretresih se je konec julija naposled zgodilo nepredstavljivo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je naposled obupal, da bi se z ruskim predsednikom Putinom lahko dogovoril o tem, da kljub zaostrenim odnosom ohranijo določeno raven sodelovanja. Zato je v Pariz povabil nekoga drugega, v energetskem smislu Putinu prav gotovo enakovrednega gosta.

"Predsednik in prestolonaslednik Savdske Arabije sta poudarila, da je treba končati ta konflikt in okrepiti sodelovanje za ublažitev posledic v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v širšem svetu," so po srečanju zapisali v Elizejski palači. Nič o krutem umoru novinarja, zaradi katerega je bil savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman več let izobčen iz mednarodne skupnosti. Kriza mu je prinesla novo priložnost in ta jo je sklenil izkoristiti.

Energetski strokovnjaki v luči tega obiska napovedujejo, da se bo težišče zahodne energetske varnosti znova preneslo na Bližnjevzhodne države. In tako bo zagotovo vsaj še kako desetletje.

Zeleni prehod v krizi

Zasnova, po kateri naj bi načrtovali evropski energetski sistem nove dobe temelji na ideji, da bi v čim večji meri vpeljevali zelene vire energije. Ob pomanjkanju vetra in sonca pa bi elektriko pridobivali v plinskih elektrarnah. Ker viškov za ustvarjanje sintetičnih plinov še nimamo, to pomeni, da smo v njih kurili ruski plin.

Vojna nam je torej vzela tudi rezervo za sistem, ki te trenutek še niti slučajno ni bil vzdržen. Naš energetski prehod je potekal na ruski plin!

V Evropi sicer imamo dovolj ugasnjenih in konzerviranih termoelektrarn, ki bi lahko ta manko nadoknadile. Toda pri tem nastopi drug problem. Zanje nimamo premoga.

Tragedija primera TEŠ 6

Prav to se nam ta trenutek dogaja tudi v Velenju. Predimenzionirani blok TEŠ 6 v tem trenutku ne more proizvesti dovolj energije. Tega ne more početi niti v primeru, da bi nastopila kriza, kajti rudarji v obstoječem rudniku ne morejo nakopati dovolj premoga.

Letos bomo varčevali

S podobnimi težavami se v tem trenutku soočajo tudi nekatere druge evropske termoelektrarne.

V primeru pomanjkanja plina bi lahko manjkajočo elektriko proizvajali tudi z ekstra lahkim kurilnim oljem, za kar so v termoelektrarni Brestanica in v številnih slovenskih podjetjih tudi kupili določene zaloge. To je naša zadnja, najdražja rezerva. Toda če potegnemo črto, tudi s takšno rešitvijo energije pozimi ne bo dovolj za vse, zato bomo letos varčevali.

O tem, na kakšen način bo to potekalo lahko vidimo v Nemčiji, kjer je minister za gospodarstvo Robert Habeck državljane pozval k strogemu varčevanju. V Berlinu so se tako odločili, da bodo zaradi varčevanja ugasnili luči na okoli 200 turističnih znamenitostih. Ukrep ugašanja nikakor ni bil poceni in bo državljane letno stal prav toliko, kot če bi luči pustili prižgane. V številnih drugih mestih pa ugašajo toplo vodo na javnih kopališčih in telovadnicah, stanovanja pa bodo pozimi greli na največ 19 stopinj.

Kajti če država ne bo prihranila dovolj plina (s katerim se, hočeš nočeš, še vedno proizvaja tudi elektrika), sledi pozimi ugašanje bistveno bolj pomembnih porabnikov. Brez plina naj bi tako med prvimi ostali pivovarski obrati. Energetski strokovnjaki pa se čedalje bolj igrajo tudi z idejo, da bi nemška gospodinjstva po subvencionirani ceni prejela le določen delež plina, preostalega pa bi morala plačati po višji. Tako bi  k varčevanju prisilili tudi zaščitene uporabnike, kot so gospodinjstva, saj bi bili ti do tega problema sicer brezbrižni.

Nič več kot je bilo

Kakšne bodo dolgoročne posledice trenutne krize, je v tem trenutku sicer še nemogoče oceniti. A jasno je, da zima za Evropo težka, saj je zemeljski plin predstavljal osrednji varnostni steber zelenega prehoda. Namesto Rusije bodo energetski vpliv nad njo pridobile druge države. Na začetku bodo to ZDA in države Bližnjega vzhoda, povečeval pa se bo tudi pomen severne in centralne Afrike.

Prav tako se bodo morali v nekaterih evropskih državah navaditi na hladnejša stanovanja. V Sloveniji teh ponoči na primer ne ogrevamo, kar pa v drugih državah še daleč ni norma. Prav tako bo v določenem delu nujno, da evropska in slovenska infrastruktura postaneta odpornejši za primere energetskih motenj. Zato bomo morda morali tudi v Sloveniji razmisliti o gradnji lastnih plinskih skladišč, saj smo trenutno v primeru motenj povsem odvisni od ravnanj tujih distributerjev.

Prav tako bo nujno, da ob vlaganju v razpršene vire električne energije nadgrajujemo tudi elektroenergetsko omrežje. Cena elektrike iz obnovljivih virov je morda res nizka, toda za njegovo posodobitev, da bo to prilagojeno takšnim virom, bi na letni ravni potrebovali vsaj 420 milijonov evrov (namesto zdajšnjih 120). Zato se bomo morali navaditi, da nas bo omrežnina pravzaprav stala več, kot bo cena porabljene elektrike.