V Ljubljani bodo z višjimi položnicami kaznovani najbolj varčni pri ogrevanju

Z novim letom se bosta v Ljubljani spremenila fiksni in variabilni del cene toplote za daljinsko ogrevanje. Fiksni del cene toplote se bo za 48,55 odstotkov povišal, variabilni del cene toplote pa se bo po napovedi Energetike Ljubljana znižal za 13 odstotkov. Do konca ogrevalne sezone – torej predvidoma do aprila – naj bi po napovedi strošek ogrevanja stanovanja v povprečju znašal enako kot prej, okoli 74 evrov na mesec. A pozor – že bežen izračun pokaže, da so imeli v mislih povprečnega uporabnika v idealnih razmerah, ali pa določenih postavk enostavno niso upoštevali. Poleg tega »nespremenjena« cena ne velja za vse – tisti, ki so pri ogrevanju varčni ali pa imajo radiatorje celo zaprte, bodo zaradi podražitve fiksnega dela plačevali več kot prej.

Z novim letom se bosta v Ljubljani spremenila fiksni in variabilni del cene toplote za daljinsko ogrevanje. Fiksni del cene toplote – ta je na računih izražen kot priključna moč, se bo zaradi vključitve plinsko-parne enote kot nove infrastrukture v sistem daljinskega ogrevanja povišal. Variabilni del cene toplote – ta je na računih izražen kot dobavljena toplota, pa se bo po napovedi Energetike Ljubljana zaradi zmanjšanja stroškov energentov znižal. Povprečna cena toplote (fiksni in variabilni del skupaj) ostaja do konca ogrevalne sezone, to je predvidoma do aprila, nespremenjena in znaša 114,23 EUR/MWh brez DDV (oz. 139,35 EUR/MWh z DDV).

V obdobju od 1. januarja do konca ogrevalne sezone oz. predvidoma do aprila bo skupni strošek za ogrevanje povprečnega dvosobnega stanovanja tako znašal okoli 74 evrov na mesec z DDV. Po naših izračunih je znesek sicer višji oz. navedeni znesek velja za statistični ideal, ki v realnosti zajame manjšino. A čeprav na Energetiki Ljubljana tolažijo, da skupni strošek ostaja isti, to nujno ne drži. Po topli zimi in nižji porabi toplote je model z dvigom cene fiksnega dela stroškov bolj »varen«. Tako bodo več kot prej plačevali tisti, ki imajo radiatorje zaprte oz. grejejo minimalno, ali pa imajo npr. prazna stanovanja. Ta skupina bo po spremembi imela manjšo možnost znižanja računa z varčevanjem, plačevali bodo relativno več glede na svojo porabo.

Energetika Ljubljana bo samo iz naslova povišanja fiksnega dela na leto nabrala več milijonov evrov. V Ljubljani smo tako za novoletno darilo dobili še »kazen« za varčevanje pri ogrevanju oz. »davek« na obstoj radiatorja.

V Ljubljani smo za novoletno darilo dobili kazen za varčevanje pri ogrevanju oz. davek na obstoj radiatorja.

Pomemben ukrep k nadaljnjemu izboljševanju kakovosti zraka v Ljubljani?

Ključen razlog za spremembo fiksnega dela cene toplote je po navedbah Energetike Ljubljana aktivacija nove proizvodne infrastrukture, in sicer plinsko-parne enote. Sprememba variabilnega dela cene pa je posledica nižjih stroškov energije za proizvodnjo toplote. Plinsko-parna enota je po navedbah Energetike Ljubljana eden največjih energetsko-okoljskih projektov v zadnjih desetletjih in omogoča 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga. Poleg proizvodnje toplote za sistem daljinskega ogrevanja omogoča tudi dvakrat večjo proizvodnjo električne energije. Vloga primarnih energentov v glavnem proizvodnem objektu v Energetiki Ljubljana se spreminja – primarni energent postaja zemeljski plin, ki velja za energent prehoda v nizkoogljično družbo, vse večjo vlogo pa dobivajo tudi lesni sekanci.

»Zgradili bomo najmodernejšo sežigalnico, da bomo iz odpadkov, ki so praktično rudnik goriva, po najčistejših metodah pridobivali energijo, ki jo potrebujemo,« je oktobra letos izpostavil direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar. Pod Javni holding Ljubljana spada Energetika Ljubljana, ki naj bi upravljalo sežigalnico – slednja naj bi po županovih besedah ceno ogrevanja v Ljubljani znižala za vsaj 20 odstotkov. Vendar pa je stanje zraka v prestolnici že brez sežigalnice slabo, sežigalnica pa po oceni mnogih situacije ne bo izboljšala, prej poslabšala.

Zdravniki gradnji sežigalnice v Ljubljani nasprotujejo – načrtovano sežiganje približno polovice vseh odpadkov v državi oziroma več kot 300 ton odpadkov dnevno bi kakovost zraka samo še dodatno poslabšalo in ogrozilo zdravje in življenja prebivalcev Ljubljane in okolice. V Ljubljani je povprečna koncentracija strupenih in rakotvornih delcev PM2,5 v zraku namreč že sedaj vsaj trikrat višja, kot jo priporočajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Sežiganja odpadkov na Dunaju in v Ljubljani ne moremo primerjati, tudi če bi zgradili sežigalnico, ki bi bila primerljiva z dunajsko. Ljubljana namreč leži v slabo prevetreni kotlini, podobno kot Celovec in Gradec, ki nimata sežigalnic odpadkov. »Ali bi danes podprli postavitev sežigalnice odpadkov, če bi že sedaj vedeli, da bo prav vaš otrok čez nekaj let zbolel za astmo ali rakom zaradi vsakodnevnega dihanja onesnaženega zraka? To bo namreč cena za, kot obljublja župan, nižje stroške ogrevanja in ravnanja z odpadki,« so že pred časom opozarjali zdravniki.

Povečanje uporabe obnovljivih virov energije

V teku je tudi projekt prenove premogovnega kotla 1 na biomasni kotel, s čimer se bo še zmanjšala uporaba premoga, predvsem pa se bo povečala uporaba lesnih sekancev in s tem uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote in elektrike. V novembru je Energetika Ljubljana uspešno kandidirala na javnem razpisu MOPE, namenjenem spodbujanju izgradnje in prestrukturiranja daljinskih sistemov ogrevanja na obnovljive vire v obdobju 2025–2029, in pridobila 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ti bodo sukcesivno črpani v štirih letih. Za ta projekt ima družba že pridobljeno gradbeno dovoljenje, trenutno pa je v teku mednarodni razpis za izbor izvajalca.

V Ljubljani se je oktobra cena toplote povišala, v Mariboru pa že trikrat znižala

»Ukrep ni popularen, a potreben, saj z obstoječo ceno nismo pokrivali stroškov«, je oktobra na novinarski konferenci dejal direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej, župan Zoran Janković pa je poudaril, da imajo nižjo ceno ogrevanja le še v Velenju in Celju. Sedaj se je izkazalo, da ima (precej) nižjo ceno tudi Maribor, variabilni del za skoraj 20 odstotkov. Energetika Maribor bo z novim letom še tretjič v tej kurilni sezoni znižala ceno variabilnega dela toplotne oskrbe. Napovedali so, da bodo cene nižje za 2,15 odstotka. Ob začetku sezone je cena za megavatno uro toplote znašala 119,06 evra, po novem letu pa bo znašala 111,02 evra z DDV.