Golobovi sredi poletja na plano s štirimi zakoni, ki vam bodo dvignili davke

Foto: Profimetia.si, Fotomontaža: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrstvo za finance je danes, 1. avgusta, v javno razpravo poslalo 4 zakonske predloge, s katerimi nameravajo pobrati več denarja za svoje načrte, zapisane v koalicijski pogodbi.

S spremembami Zakona o dohodnini nameravajo v veliki meri odpraviti dohodninsko reformo Janševe vlade, ki je ljudem prinesla višje neto plače, dvignili bodo davek na najemnine. Kljub vsemu pa bodo, zaradi inflacije in draginje, kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič, nekatere razbremenitve in olajšave iz Janševe mini davčne reforme pustili. 

Ministrstvo za finance v javno razpravo, ki bo trajala od 1. do 19. avgusta, poslalo: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančni upravi, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah 


Vse do leta 2025 bi Slovenci, ki služijo svoj denar in od njega plačujejo dohodnino, morali prejemati vse višje neto plače zaradi dvigovanja splošne dohodninske olajšave. Iz tega pa, če bo obveljala volja vladajoče Golobove ekipe, ne bo nič. Po predlogu sprememb Zakona o dohodnini se splošna olajšava za naslednje leto ne bo dvignila na 5.500 evrov, temveč zgolj na 5.000 evrov, od tu naprej pa nič več. Spomnimo, po marca sprejetem zakonu bi se morala do leta 2025 dvigniti na 7.500 evrov, kar zdaj odpade.

Kanček se bo povišala meja dodatne splošne olajšave in sicer iz 13.716 € na 15 tisoč evrov. Vrača se tudi višji, 50 % dohodninski razred namesto uveljavljenega 45 % pri letni osnovi nad 74 tisoč evrov.

Pomembna sprememba pa je tudi, da se dohodninska lestvica in olajšave ne bodo več avtomatično usklajevale z inflacijo oziroma rastjo življenjskih potrebščin, temveč se bo o tem vsako leto sproti odločala vlada, pri čemer drugo leto uskladitve ne namerava narediti.

Bo pa vlada predvidoma predlagala dodatno olajšavo za mlade do 26. leta - znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1.000 evrov na leto, za mlade med 26 in 29. letom pa bo znašala 500 evrov letno.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1554178844147458053

Normirani s.p.-ji in ostali normiranci


Pri sistemu normiranih s.p.-jev (teh je 71 tisoč) Ministrstvo za finance ugotavlja, da njihov osnovni namen - birokratska razbremenitev manjših podjetnikov - ni bil dosežen, temveč da se sistem izigrava za zniževanje davčnih obveznosti. "Obseg zlorab sistema normiranih odhodkov je tako velik, da je samo s poostrenimi nadzori obseg zlorab težko spraviti v sprejemljiv okvir," zapišejo v obrazložitvi načrtovanih sprememb sistema.

Ampak ker bi bilo, kot ugotavljajo na MF, za odpravo teh zlorab treba v večji meri spremeniti sistem, "kar zahteva več časa za pripravo in usklajevanje," zato ta trenutek posegajo zgolj v sam pogoj za vstop vanj. V polni sistem normirancev, do letnih prihodkov 100 tisoč evrov, bo lahko po novem vstopil tisti, ki ima polno zavarovano zaposleno eno osebo vsaj devet mesecev (danes je pogoj pet mesecev).

Višji davek od najemnin


Po znižanju v času Janševe vlade ministrstvo predlaga ponovni dvig davka na dohodke od oddajanja premoženja v najem. Janševa vlada jo je znižala iz 27,5 na 15 odstotkov, Golobova pa jo dviguje na 25 odstotkov, kar pri najemnini 500 evrov mesečno pomeni 1350 € davka namesto dosedanjih 810 €.

Po podatku SURS-a so se sicer najemnine v zadnjem letu dvignile za 24 %, dvig tega davka pa bi lahko prinesel še dodaten dvig.

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1554168280893558784

Še nekaj ostalih vidnejših sprememb


Novele zakonov v sedanji obliki predvidevajo še naslednje spremembe: bolj bodo obdavčene prodaje lastnih deležev, manj bo odpustkov pri poslovni uspešnosti, odpravljajo se praktično vse večje spremembe v Zakonu o finančni upravi, ki jih je prejšnja vlada sprejela po priporočilih mag. Ivana Simiča, med drugim bodo tudi ukinili omejitev mandata direktorja FURS-a na 5 let - če bo zakon sprejet, bo direktorjev mandat neomejen.

V pozitivno smer pa gre poenostavitev postopka vrnitve 70 % trošarine za kmete, gozdarje in čebelarje, ki bodo nižjo trošarino plačali že takoj ob nakupu, oziroma v obdobju od 1. januarja do konca maja prihodnje leto sploh nič. Še ena poenostavitev je pri uporavi eDavkov: za prevzem dokumenta s portala eDavki zavezanec ne bi več potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila.

Ministrstvu se mudi, ker želijo spremembe davčne zakonodaje spraviti skozi še do konca leta, da bi bila mini davčna reforma razveljavljena še pred začetkom novega davčnega leta.



KOMENTAR: Uredništvo
Mešanica: nekaj več pobrati ljudem, nekaj spremeniti samo, ker je Janševo, in nekaj malega poenostaviti, ker že tako preveč kompliciramo
Kot vemo, je bila ena prvih napovedi nove, Golobove vlade, "odprava škodljivih posledic Janševe vlade," (v njihovem besednjaku). In že v prvih napovedih se je med "škodljivci" znašla tudi mini davčna reforma prejšnje vlade, ki je ljudem prinesla višje neto plače in bi jim jih višala še vse do leta 2025. Kot vemo, pod Svobodo od tega ne bo nič, čeprav prvi rezultati pobiranja dohodnine - kljub višji olajšavi so jo pobrali več kot prejšnje leto, kažejo na vso demagogijo takratnega strašenja kul opozicije, da bo zaradi dohodninske reforme nastala 800 milijonska proračunska luknja. Morda tudi zaradi takšnih prozornih lažnih trditev, in ker ljudje vendarle ne bodo enostavno kupili to, da jim Golobovi davke dvigujejo v "njihovo dobro", vsaj nekaj benefitov Janševe reforme puščajo pri življenju - recimo dvig olajšave vsaj na 5.000 € (iz 3.700). Tako pri dotičnih štirih zakonih, kot pri delovanju Golobove vlade na splošno se zdi, da delujejo nekako po formuli: dajmo nekaj spremenit, da poberemo več denarja, ampak ne delajmo tega preveč očitno. Dajmo spremeniti tudi vse, kar so dobrega naredili Janševi, vendar na način, da vse ostane isto, mi pa lahko rečemo, da smo "škodljive posledice Janševe vlade" vendarle odpravili. Ter dajmo tudi kakšno malenkost poenostaviti, če jih že toliko kompliciramo (denimo pri načrtovani uvedbi obveznega štempljanja na delovnem mestu). Gre za res nekoliko neobičajno strategijo vladajočih, ki je v preteklosti nismo bili vajeni. Ali jo bodo kot smiselno in uspešno kupili tudi volivci, pa se bo začelo nakazovati jeseni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike