Evro je proti dolarju izgubljal vrednost že vse od začetka leta, v sredo pa se je prvič po dveh desetletjih z njim izenačil. Vzroke gre iskati v posledicah vojne v Ukrajini, ki jih občuti Evropa v veliko večji meri kot ZDA, pa tudi v pristopu ameriške centralne banke Fed, ki v primerjavi z Evropsko centralno banko agresivnejše dviguje obrestne mere.
Za evrske države predstavlja padanje vrednosti domače valute dodaten cenovni šok, saj se draži uvoz, zlasti uvoz surovin, katerih cena se na svetovnem trgu določa v dolarjih. Ena od teh je nafta.
Čeprav bi lahko slabitev evra pozitivno vplivala na izvoz, pa so najbolj očitna in neizogibna posledica dodatni inflacijski pritiski. Na slabšem bodo tudi tisti, ki radi potujejo ali pa nakupujejo preko spleta izdelke v dolarjih.
V sredo je vendarle prišlo do tega, kar se je že nekaj časa napovedovalo. Evro, za katerega je bilo treba leta 2008 odšteti 1,6 dolarja, še na začetku letošnjega leta pa 1,13 dolarja, se je po dvajsetih letih z dolarjem izenačil – med valutama je prišlo do tako imenovane paritete.
Vojna v Ukrajini in dvigovanje obrestnih mer ameriškega Feda
Zaradi zaostrene geopolitične situacije, ki jo je povzročila ruska agresija na Ukrajino, je Evropa pod veliko hujšim ekonomskim pritiskom kot ZDA. Situacija pa se bo, kot kaže, še zaostrila. Napovedi gospodarskih gibanj se slabšajo, ob tem pa je na vidiku tudi huda energetska kriza. Izključena ni niti popolna zaustavitev dobave ruskega plina.
Tega se zavedajo tudi vlagatelji, zato selijo svoje naložbe iz evra v dolar, kar vpliva na menjalni tečaj.
Drug pomemben faktor za krepitev dolarja – in slabitev evra – pa je agresivno višanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) pri spopadu z inflacijo. Valute se namreč z dvigovanjem obrestnih mer krepijo, saj višje obrestne mere in s tem višji donosi povečajo zanimanje mednarodnih vlagateljev za naložbe (obrestna mera ameriških desetletnih državnih obveznic je za 1,6 odstotne točke višja od nemških).
Politika ameriškega Feda je po mnenju finančnega analitika Dirka Schumacherja glavni razlog za padanje evra, pomembnejši od (ne)ravnanja Evropske centralne banke »Fed je glavno gonila evra,« je povedal za Financial Times. Od začetka letošnjega leta je padel evro v primerjavi z dolarjem za več kot 10 odstotkov, v primerjavi s košarico vseh 42 valut trgovinskih partnerjev pa za samo 1,6 odstotka.
Zagatna situacija Evropske centralne banke
ECB bi lahko z agresivnejšim višanjem obrestnih mer sledila Fedu in s tem evro okrepila – ali pa vsaj ustavila njegovo padanje. A za takšen korak se ECB ne odloči zaradi vrste razlogov.
Prvič, ker se boji, da se narava evropske inflacije pomembno razlikuje od ameriške in zato restriktivna denarna politika ne bi učinkovala. Drugič, ker bi v času, ko se bližamo hudi energetski krizi in recesiji, pretirano dvigovanje obrestnih mer lahko še dodatno zatrlo gospodarsko aktivnost. In tretjič, ker se z zategovanjem denarne politike draži in otežuje zadolževanje evropskih perifernih držav, kar bi lahko Evropo pahnilo v novo dolžniško krizo.
O kočljivem položaju, v katerem se je znašla ECB, smo na Domovini pisali TUKAJ.
Dražja cena nafte za države z evrom
Za države z evrom pomeni padanje vrednosti evra dodaten cenovni šok in s tem inflacijske težave, saj se draži uvoz, zlasti uvoz surovin, katerih cena se na svetovnem trgu določa v dolarjih. Ena od teh je nafta.
Predpostavimo, da se cena nafte na svetovnem trgu ne spremeni, vrednost evra v primerjavi z dolarjem pa v tem času pade. Posledično je treba za enako količino nafte odšteti vedno več evrov. Če pade vrednost evra za 10 odstotkov, bo za evrske države nafta dražja za 11 odstotkov, pa čeprav se, kot rečeno, v tem času njena dolarska cene ne spremeni.
Padanje vrednosti domače valute torej po eni strani draži uvoz, saj moramo za enako količino tujih proizvodov odšteti vedno več denarja, po drugi strani pa vpliva blagodejno na izvoz. Domači proizvodi se namreč za imetnike tujih valut pocenijo, s tem pa se poveča njihova cenovna konkurenčnost in tako povpraševanje po njih.
Kljub temu pa izvozniki ne bodo nujno na boljšem, saj so mnogi pri proizvodnji v veliki meri odvisni od uvoženih izdelkov, surovin ali energentov – cena teh pa bo, kot rečeno, višja.
Zaradi šibkega evra bodo najbolj utrpela podjetja, ki ne izvažajo, vseeno pa so pri proizvodnji odvisna od uvoza.
Kaj pomeni šibek evro za slehernika?
V teoriji ima lahko torej depreciacija (padec vrednosti valute) pozitiven vpliv na izvoz, kar lahko vodi tudi do višjega BDP. Zaradi višjega izvoza (in nižjega uvoza) pa se lahko izboljša zunanjetrgovinska bilanca.
Kljub temu bi si morali v trenutni situaciji prebivalci evrskih držav želeti krepitve evra. Najbolj očitna in neizogibna posledica slabitve evra so namreč dodatni inflacijski pritiski, ki jih bo občutil slehernik.
Na slabšem bodo tudi tisti, ki radi potujejo ali pa nakupujejo preko spleta izdelke v dolarjih. Ravno obratno pa velja seveda za Američane. Počitnice v evrskih državah postajajo zanje ugodnejše, kar bo pozitivno vplivalo na domači turizem.
Težava je, ker je ECB zamudila z višanjem obrestnih mer, kjer jih je FED pod vodstvom Jeroma Powlla zvišal izjemno agresivno. ZDA si to lahko privoščijo zaradi nizke brezposelnosti ter boljše pozicije glede reform, ne smemo pa zanemariti tudi boljše demografske pozicije ZDA, ter njihove večje energetske varnosti. ZDA se namreč vedno hitreje izmaže iz krize kot Evropa, poglejmo tako veliko finančno krizo leta 2008 kot tudi koronsko krizo 2020-2021.
Seveda je FED delal napake, Powel je pred letom prveč naivno in samozavestno trdil, da je inflacija samo prehodna in so morali sedaj popolnoma obrniti politiko, toda sedaj so odločeni da moč dolarja ohranijo za vsako ceno in zato višajo obresti. ECB preveč cinca in to je povzročilo upad vrednosti EUR. ECB morda cilja na to, da bi majhne dvige po 0,25 odstotne točke razporedila na daljše obdobje, recimo enega leta, toda vprašanje ali se bo ta politika izšla, še posebej iz vidika kar se je zgodilo sedaj s pariteto EUR vs USD.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na pritiske na ostale svetovne valute, japonski jen je veliko izgubil, vprašanje kako se drži britanski funt, vprašanje sta tudi kanadski in avstralski dolar. Na Kitajskem se po nekaterih današnjih informacijah povečujejo spet neke težave z nepremičninskim sektorjem in bankami ter glede njihove Evergrande sage.Najmočneje se bo po nekaterih špekulacijah tu držal švicarski frank.
Vir: tradingeconomics.com
1 komentar
Rokc5
Težava je, ker je ECB zamudila z višanjem obrestnih mer, kjer jih je FED pod vodstvom Jeroma Powlla zvišal izjemno agresivno. ZDA si to lahko privoščijo zaradi nizke brezposelnosti ter boljše pozicije glede reform, ne smemo pa zanemariti tudi boljše demografske pozicije ZDA, ter njihove večje energetske varnosti. ZDA se namreč vedno hitreje izmaže iz krize kot Evropa, poglejmo tako veliko finančno krizo leta 2008 kot tudi koronsko krizo 2020-2021.
Seveda je FED delal napake, Powel je pred letom prveč naivno in samozavestno trdil, da je inflacija samo prehodna in so morali sedaj popolnoma obrniti politiko, toda sedaj so odločeni da moč dolarja ohranijo za vsako ceno in zato višajo obresti. ECB preveč cinca in to je povzročilo upad vrednosti EUR. ECB morda cilja na to, da bi majhne dvige po 0,25 odstotne točke razporedila na daljše obdobje, recimo enega leta, toda vprašanje ali se bo ta politika izšla, še posebej iz vidika kar se je zgodilo sedaj s pariteto EUR vs USD.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na pritiske na ostale svetovne valute, japonski jen je veliko izgubil, vprašanje kako se drži britanski funt, vprašanje sta tudi kanadski in avstralski dolar. Na Kitajskem se po nekaterih današnjih informacijah povečujejo spet neke težave z nepremičninskim sektorjem in bankami ter glede njihove Evergrande sage.Najmočneje se bo po nekaterih špekulacijah tu držal švicarski frank.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.