Država daje vse več za zaposlene in za socialna nadomestila, javni dolg pa narašča

Primanjkljaj države po prvem letošnjem četrtletju je ocenjen na 3,4 % BDP, iz proračuna pa gre vse več denarja za zaposlene (6,3 % dvig glede na lani) in socialna nadomestila (2 % dvig), poroča Statistični urad RS. 

Država je v prvem letošnjem četrtletju povečala prihodke iz davkov in socialnih prispevkov, v gospodarstvu se je nadaljevala rast izvoza blaga in storitev, razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa je narasel za 3,7 %. 

Javni dolg znaša 32,6 milijarde evrov, oziroma 83,6 % BDP.

Še vedno potrošimo več, kot ustvarimo

Primanjkljaj države je tako za to četrtletje ocenjen na 313 milijonov EUR ali 3,4 % BDP, v istem obdobju lani pa je bila ocena 365 milijonov EUR ali 4,1 % BDP.

Urad ugotavlja, da so se na strani prihodkov letos nominalno najbolj povečali prihodki od davkov in socialnih prispevkov (3,3 %) na dobre 3,4 milijarde evrov, na strani izdatkov pa sredstva za zaposlene (6,3 %).

Slednja so znašala 1.115 milijonov EUR, kar je 61 milijonov evrov (6,3 %) več kot v istem obdobju lani. Povečali so se tudi izdatki za socialna nadomestila, ki so znašali 1.742 milijonov EUR, oziroma 35 milijonov evrov (2,0 %) več kot lani.

V prvem četrtletju 2016 so se, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečali tudi drugi transferji kapitala. Znašali so 60 milijonov evrov, v lanskem prvem četrtletju pa 12 milijonov EUR. Obenem pa so se v enaki primerjavi nominalno zmanjšali transferji za investicije iz EU za 90,4 %, na 7 milijonov evrov.

Investicije države so se sicer v prvem četrtletju 2016 nasploh opazno zmanjšale in sicer na 267 milijonov evrov, oziroma za 137 milijonov glede na lansko enako obdobje.

Zmanjšanje investicij je povezano s črpanjem sredstev EU iz finančne perspektive 2007–2013, ki se je zaključilo, medtem ko črpanje sredstev iz nove perspektive še ni v polnem teku

Primarni primanjkljaj, torej primanjkljaj brez izdatkov za obresti, je bil tako v tem obdobju ocenjen na 24 milijonov EUR ali 0,3 % BDP, lani pa je ta znašal 78 milijonov EUR ali 0,9 % BDP.

Konsolidirani bruto dolg države konec prvega četrtletja 2016 je ocenjen na 32,6 milijarde evrov, oziroma 83,8 % BDP, kar pomeni, da še vedno narašča in je skoraj 24 % nad dovoljeno maastrichtsko mejo dovoljenih 60 % BDP.



Presežek celotnega gospodarstva je znašal 847,8 mio. EUR ali 9,1 % BDP, kar je več kot lani, ko je znašal 644,1 mio. EUR (7,2 % BDP). Izvoz blaga in storitev se je glede na prvo četrtletje lani okrepil za 3,6 %, uvoz blaga in storitev pa je ostal na enaki ravni.

Gospodinjstva

V prvem četrtletju se je povečal tudi bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev, in sicer za 3,7 %, vendar gospodinjstva dodatnega dohodka za zdaj še niso namenila za končno potrošnjo, saj je le-ta je ostala na enaki ravni kot lani.

Presežek gospodinjstev je bil v 1. četrtletju 2016 visok tudi v primerjavi z običajno višjimi presežki, ki so značilni za gospodinjstva v prvih četrtletjih (885,7 mio. EUR oz. 9,6 % BDP). Največ je k temu prispevalo povečanje sredstev za zaposlene v nefinančnih družbah, in sicer povečanje zaposlenosti ter rast bruto plač, prav tako pa tudi spremembe v sektorju država, kjer je prišlo do sprostitve napredovanj.

Cene letos junija višje za 0,6 %

V juniju 2016 je Slovenija beležila 0,3-odstotno inflacijo na letni ravni, na mesečni pa 0,6-odstotno. V obdobju enega leta se je blago sicer pocenilo za 0,8 %, vendar so se storitve podražile za 2,5 %.

Rast cen na letni ravni so nazadnje zabeležili decembra 2014, ko je bila 0,2-odstotna, v juniju 2015 pa je bila rast cen negativna, –0,7-odstotna.

K letni rasti cen so 0,27 odstotne točke prispevale višje cene telefonskih storitev in aparatov, in sicer kar za 6,0 %. Po 0,13 odstotne točke so prispevale višje cene elektrike, ki se je  povišala za 3,4 % in višje cene gostinskih in nastanitvenih storitev.

K skupnemu padcu cen na letni ravni so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov, saj so se tekoča goriva so se pocenila za 16,7 %, goriva in maziva pa za 9,8 %.