Prispevki za s. p. znova višji: večina bo plačevala več kot 650 evrov na mesec

Z objavo podatkov o povprečni plači za preteklo leto je postalo jasno tudi, kakšne bodo letos obveznosti samostojnih podjetnikov. Podatek o povprečni plači namreč ni zgolj statističnega pomena, temveč neposredno vpliva na višino prispevkov za socialna zavarovanja, ki jih mora mesečno poravnati vsak s. p.

Ker velika večina samozaposlenih plačuje minimalne prispevke, so prav ti najboljši pokazatelji dejanskega bremena, ki ga podjetniško okolje nalaga malim in srednjim podjetnikom.

Povprečna plača kot temelj za višje obremenitve

Zavarovalna osnova za izračun prispevkov je vezana na povprečno bruto plačo preteklega leta. Pri minimalnih prispevkih znaša 60 odstotkov te plače, pri najvišjih pa večkratnik povprečja, čeprav takšno osnovo dosega zanemarljiv delež samozaposlenih.

Povprečna bruto plača za lansko leto je znašala 2.536,03 evra, kar pomeni 5,9-odstotno nominalno rast glede na leto prej. Na tej podlagi zavarovalna osnova za minimalne prispevke znaša 1.521,62 evra.

Koliko bo to stalo v praksi

Če se iz te zavarovalne osnove izračunajo vsi obvezni prispevki, bodo ob upoštevanju predvidenega novega obveznega zdravstvenega prispevka minimalni mesečni prispevki za samostojnega podjetnika od marca letos znašali 651,04 evra.

Leto 2026 tako samostojnim podjetnikom prinaša višje prispevke brez vsebinskih reform ali večje prožnosti sistema.

To pomeni približno 36 evrov več kot lani, kar se morda ne zdi veliko, a na letni ravni pomeni več sto evrov dodatnega stroška – ne glede na to, ali ima podjetnik stabilne prihodke ali pa se komaj prebija iz meseca v mesec.

Zdravstveni prispevek: še en samodejni dvig

Posebno poglavje predstavlja obvezni zdravstveni prispevek. Do konca februarja se še plačuje v višini 37,17 evra, z marcem pa se bo zvišal. Nova višina še ni uradno potrjena, a glede na rast povprečne plače naj bi znašala okoli 39,36 evra.

Gre za še en primer avtomatičnega zviševanja obremenitev, ki ne upošteva dejanskega stanja v malem podjetništvu, temveč sledi zgolj statističnim kazalnikom.

Oprostitev prispevkov: omejena in enkratna

Zakon sicer predvideva določene olajšave za tiste, ki se v podjetništvo podajajo prvič. Prvo leto so upravičeni do 50-odstotne oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugo leto pa do 30-odstotne oprostitve tega dela prispevkov.

A ta ugodnost velja izključno ob prvem vpisu v poslovni register. Kdor je s. p. že imel in ga zaprl – ne glede na razlog – te možnosti ob ponovnem začetku nima več. Sistem tako ne ločuje med neuspelim poskusom podjetništva in zavestno zlorabo ugodnosti.

Obljube o nižjih prispevkih so splahnele

V zadnjem času so se pojavljale obljube o znižanju prispevkov za male normirance, prekarne delavce in druge samozaposlene z nižjimi prihodki. Predlagana rešitev bi tistim z do 30.000 evrov letnih prihodkov omogočila bistveno nižje mesečne prispevke.

A do sprememb ne bo prišlo. Predlog je naletel na odpor tako v političnih krogih kot tudi pri upravljavcih pokojninske in zdravstvene blagajne, saj bi pomenil večstomilijonski izpad prihodkov. Tako so bile skrbi za javne finance znova postavljene pred razbremenitev najšibkejšega dela podjetniškega okolja.

Več obremenitev, brez sistemskih sprememb

Leto 2026 tako samostojnim podjetnikom prinaša višje prispevke brez vsebinskih reform ali večje prožnosti sistema. Rast povprečne plače se avtomatično preliva v višje obveznosti, ne da bi se ob tem upoštevala raznolikost položajev, v katerih delujejo samozaposleni.

Za številne male podjetnike to pomeni nadaljevanje trenda, v katerem je podjetništvo vse manj razvojna priložnost in vse bolj vprašanje finančnega preživetja.