Dr. Leonida Zalokar, ravnateljica strokovnega centra Planina: Zdravi del družbe se uklanja psihopatiji
Dolgoletna ravnateljica Strokovnega centra Planina (prej znanega kot Vzgojni zavod Planina) ima med drugim obilo praktičnih izkušenj pri obravnavi otrok in mladostnikov z izraženim nevarnim agresivnim vedenjem. Dr. Zalokarjeva opozarja, da se v Sloveniji zaradi ideoloških in neprofesionalnih vzgibov vplivnih posameznikov povsem ignorira, na kakšen način s temi otroki in njihovimi starši delajo v tujini. Namesto uvajanja posebnih programov za otroke z vedenjsko motnjo brezčutnosti in neobčutljivosti, kar kaže na nevarne psihopatske poteze, pri nas prevladuje miselnost ljudi, ki živijo v Disneyjevi deželi morale in pobožnih želja, da so po naravi vsi dobri. Ta ignoranca lahko na koncu ubija nedolžne žrtve.
Dr. Leonida Zalokar je doktorica socialne pedagogike, magistrica psihologije, certificirana transakcijska analitičarka – psihoterapevtka (CTA-P) in certificirana psihoterapevtka AIT. V Londonu se je uspešno usposabljala tudi iz DBT (dialektična vedenjska terapija). Za globlji vpogled v otroško dušo je zaključila dvosemestrski študij otroške in mladostniške psihiatrije.
Zaradi svoje osebne izkušnje s psihiatrično in kasneje zavodsko obravnavo v otroštvu in adolescenci se je že v mladostništvu odločila, da bo delala z otroki, s katerimi »nihče več ne zmore, ker preveč štrlijo ven«. Sprva se je zaposlila kot vzgojiteljica, kasneje svetovalna delavka, od leta 2007 pa vodi Strokovni center Planina. Ta je v slovenskem prostoru prepoznan kot zavod z »najhujšimi« primeri in zavod, ki vzpostavlja inovativne programe pomoči. Kot avtorica je na 8. Slovenskem forumu inovacije prejela nagrado za najboljšo storitveno inovacijo Pedagoško medicinski model obravnave otrok in mladostnikov z izraženim nevarnim heteroagresivnim vedenjem. Dvakrat je bila nominirana za Slovenko leta. Leta 2022 je prejela European Award for Best Practices in the Platinum Category (ESQR), Strokovni center Planina pa je leta 2023 prejel The International Diamond Prize for Excellence in Quality in the Gold Category (ESQR).
V prostem času izvaja psihoterapijo v okviru s. p. Predava pri nas in v tujini. Je pridružena in aktivna članica različnih združenj pri nas in v tujini. Profesionalno in znanstveno se že več desetletij ukvarja predvsem z osebnostnimi motnjami ter psihopatijo.
Kot je pred letom dni za Delo izjavila psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete v Mariboru, danes medvrstniškega nasilja ni več, kot ga je bilo v preteklosti, ampak smo le bolj senzibilni zanj. Pred nekaj leti je psiholog in psihoterapevt Heliodor Cvetko iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor celo dejal, da je vrstniškega in generacijskega nasilja manj kot prej. Pri teh trditvah v strokovnih krogih nista osamljena. Vaš komentar?
Duševne motnje med otroki in mladostniki v Evropi so v porastu, kar kažejo številne študije. V Sloveniji se je med letoma 2008 in 2015 število obravnav otrok in mladostnikov s končno diagnozo duševnih in vedenjskih motenj povečalo za 71 odstotkov, število predpisanih zdravil pa za skoraj 50 odstotkov. Izjave omenjene teoretičarke ter nekaterih drugih akademikov degradirajo tudi že javno objavljene statistike policije, iz katerih izhaja, da je nasilja med otroki in mladostniki več. Gospa in njeni somišljeniki si lahko pogledajo še izsledke študije Otroci in mladostniki s hudimi motnjami vedenja, ki jo je leta 2010 izdal Inštitut RS za socialno varstvo, v letu 2023 pa so študijo ponovili in decembra 2024 izdali poročilo Priprava podlag za poročilo Sveta RS za otroke in družino: otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Tam si lahko gospa in drugi teoretiki ogledajo primerjalne rezultate obeh študij, ki izkazujejo, da je bil porast števila nasilnih otrok, ki so bili obravnavani na CSD-jih, v letu 2023 za kar 250 odstotkov višji kot pred 15 leti, v (pre)zasedenih vzgojnih zavodih pa je ta porast stoodstoten.
V praksi opažamo, da imamo pri nas velik problem z določenimi akademiki na različnih fakultetah, ki (glede na izjave) niso v stiku z realnostjo. Povabila bi jih, naj se dvignejo izza katedrov in gredo delat, nekaj izkusit. Pogosto namreč nimajo pojma, o čem govorijo, in težava dela akademske stroke je njihova prevladujoča, zelo nevarna ideologija zanikanja problema in minimaliziranje neprijetnih dejstev. Povsod pri nas se pozablja na Gaussovo krivuljo, torej tudi na dejstvo, da obstaja majhen delež otrok, ki pri asocialnem agresivnem vedenju odstopajo od vseh norm. Omenjena ideologija o brezmadežnosti in poudarjanja otrokove nedolžnosti, čiste duše je zelo nevarna tudi zato, ker prihajajo s fakultet diplomiranci, ki so popolnoma nepripravljeni na realni svet, ko se na terenu soočijo s terapevtsko neodzivnimi, nasilnimi otroki.
O psihopatologiji med mladimi, o vzrokih za težave in možnih poteh - preberite v nadaljevanju.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.