Bo vlada odlašala do volitev in tvegala novo tožbo?

Sodišče je torej sklep vlade odpravilo in zadevo vrnilo pristojnemu organu, tj. vladi, v ponovni postopek. Kot so zapisali, mora pri novem odločanju organ upoštevati, da gre za hud poseg v pravico do doma, ki je konvencijsko varovana kategorija.

Iz vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih so oktobra lani sporočili, da bodo odločitev upravnega sodišča upoštevali in da bodo navedene objekte skladno z napotki sodišča ponovno obravnavali. Napovedali so, da bodo predlagali ustrezne odločitve, ki bodo temeljile na strokovnih mnenjih, predlogih in pojasnilih pristojnih strokovnjakov. Vlada je imela po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1 natanko dva meseca časa za novo odločitev. Ta čas je za desni breg potekel pred več kot dvema mesecema, rok za levi breg pa je prav tako že skoraj tu. Namesto da bi vlada pripravila strokovno utemeljene razloge, ki jih je zahtevalo sodišče in kot je sama obljubila, se je odločila za molk. To ni le ignoriranje strank v postopku, ampak direktno kršenje procesne zakonodaje. Stranke sedaj zahtevajo odločitev v sedmih dneh – če vlada še vedno ne bo odreagirala, sledi nova tožba na Upravno sodišče – tokrat zaradi molka organa.

Ljudje še dve leti in pol po poplavah ostajajo v negotovosti glede svojih domov, vsaka nova tožba in vsako podaljševanje postopka pa pomeni dodatne stroške, ki ne bremenijo le prebivalcev, pač pa tudi proračun. Če bi vlada hotela zdaj izdati nove, individualno utemeljene sklepe, bi morala za vsako hišo posebej dokazati visoko stopnjo ogroženosti. To pa je po mnenju prebivalcev praktično nemogoče, saj so bile mnoge hiše ob poplavah avgusta 2023 prvič poplavljene. Po drugi strani pa npr. šestčlanska družina iz Šmartna ob Dreti, ki vse od poplav naprej živi v najemu, za selitev zbira donacije.

Družinska hiša, ki stoji na poplavnem območju, je bila že večkrat močno poplavljena – pa so jo kljub temu odstranili s seznama za selitev.

Jasno je, da je pred volitvami za vlado Roberta Goloba molk še najbolj varna pot, a žal gre ta na račun ljudi in njihovih stisk.

Vlada molči, DPN pri selitvi Letuša vztraja

Ministrstvo za naravne vire in prostor je dne 12. decembra lani objavilo javno naznanilo o razgrnitvi študije variant / predinvesticijske zasnove, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini.

Javnost je imela v času razgrnitve do vključno 6. februarja 2026 možnost dajati pripombe in predloge. Čeprav se vlada glede odpravljenih sklepov še ni odzvala, pa je iz  gradiva razvidno, da je na SZ območju Letuša predviden suhi zadrževalnik. Iz grafične priloge gradiva izhaja, da v predvidenem prostoru za zadrževalnik ni stanovanjskih hiš.

Tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor je bilo slišati, da naj bi zaradi urejanja Savinje pri selitvah Letuša vztrajali. Ne le na desnem bregu, pač pa tudi na levem, kjer naj bi bila v času Marije Terezije razlivna površina.

Prebivalci oz. tožniki absolutno nasprotujejo, da bi se na njihovih zemljiščih izvajal kakršnikoli posegi. Prepričani so, da je tovrstno poplavno zaščito mogoče urediti na drugačen način in ne z odstranitvijo celotnega naselja ter njihovih domov. Za tako drastični poseg v ustavno pravico človeka je treba jasno opredeliti, kateri objekti naj bi se odstranili, zato prebivalci tamkajšnjih hiš pričakujejo utemeljeni odgovor na njihovo pripombo.

Iz gradiva med drugim izhaja, da naj bi bil osnovni cilj načrtovanih ureditev celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti poseljenih območij v Spodnji Savinski dolini ter na kmetijskih zemljiščih v širšem vplivnem območju – a v primeru Letuša očitno ne gre za varovanje naselja, temveč za žrtvovanje le-tega. Takemu stališču tožniki nasprotujejo in ne pristajajo na to, da se jim zaradi izvedbe predvidenih projektov preprosto odvzame dom.

Na javni razgrnitvi dokumentov DPN-ja 19. januarja je bilo izrecno izpostavljeno, da bi morala vlada predlagati več variant rešitve poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, a tega v predloženem gradivu ni.

Zato so prebivalci Letuša podali nekaj konkretnih vprašanj. Med drugim jih zanima, zakaj je predviden tako velik poseg v strugo Savinje in zgraditev mrtvega rokava na območju vikend naselja Letuš, levi breg. Zakaj Savinjo širiti, istočasno pa na istem mestu v strugi graditi umetni otok? Poleg tega – ali material od otoka, če bi ga odneslo, ne bo prispeval k dodatni zajezitvi in povečanju nevarnosti v spodnjem toku?

Zanima jih tudi, kakšni so bili konkretni argumenti stroke za gradnjo mrtvega rokava – po njihovih besedah gre za unikum na celotnem porečju Savinje – ter ali je donosnost take investicije upravičena in ekonomsko smiselna. Kdo je to preveril in kje je prikazano? In nenazadnje, kakšen je razlog, da so projektanti kar naenkrat tako radikalno spremenili svojo rešitev? V Sklepu vlade za selitev, ki je temeljil na strokovnem mnenju Državne tehnične pisarne namreč ni bila predvidena niti širitev Savinje niti izgradnja otoka ali mrtvega rokava.

Ter morda najpomembnejše vprašanje: »Ali je v DPN predvidena širitev Savinje in izgradnja mrtvega rokava v vikend naselju posledica pritiska oblasti na »neodvisno stroko« in s tem posledično na stanovalce vikend naselja, ki se bi jim zaradi interesa Vlade in župana Občine Braslovče rado še bolj poslabšalo življenjske razmere in se jih na tak način prisililo v preselitev?«