Sodni mlini na levem bregu Savinje meljejo počasi, za desni breg so vladni sklep odpravili že oktobra

Reka Savinja, Letuš. Vir: kraji.eu
POSLUŠAJ ČLANEK

Upravno sodišče je sredi oktobra odpravilo vladni sklep o rušitvi objektov na desnem bregu Savinje v Letušu. Na levem bregu so pričakovali, da bodo tudi oni v kratkem prejeli odločitev sodišča in da bodo, prav tako tisti kot na desnem bregu, lahko ostali v svojih domovih. Dva meseca sta že mimo, na levem bregu pa še do danes odločitve sodišča niso prejeli. »V obravnavanem primeru gre za očitno kršitev postopkovnih pravic stranke, ki ji je zagotovljeno sodno varstvo in pravica do sojenja v razumnem roku,« so prepričani tožniki.

»Ker na odločitev za levi breg čakamo že neskončno dolgo in nobenemu ni jasno zakaj, smo na sodišče poslali urgenco,« nam je povedal Bojan Arčan in dodal, da za levi breg seveda še vedno pričakujejo enako odločitev kot je bila izrečena že za desni breg – država torej nima nobene pravne osnove, da bi levi breg lahko selila, kaj šele razlastninila. Vrhovno sodišče je odločilo že tretjega septembra, pa se o levem bregu še do danes ni odločilo, medtem ko je desni breg odločitev upravnega sodišča prejel sredi oktobra.

Glede na to, da gre za identično dejansko in pravno stanje in da so razlogi vrhovnega sodišča v obeh zadevah (desni in levi breg) identični, tožečim strankam ni jasno, zakaj naslovno sodišče v njihovi zadevi še ni odločilo. »V obravnavanem primeru gre za očitno kršitev postopkovnih pravic stranke, ki ji je zagotovljeno sodno varstvo in pravica do sojenja v razumnem roku,« so prepričani tožniki, ki bodo primorani Vrhovnemu sodišču predlagati, da potrebno ukrepa. »Upravno sodišče namreč ne sme zavlačevati postopka, saj je dolžno zagotoviti učinkovito sodno varstvo, kar pa v obravnavanem primeru nikakor ni zagotovljeno,« so zatrdili.

Bojan Arčan s svojo civilno iniciativo že od samega začetka nasprotuje selitvi – po njihovi oceni selitev ni potrebna, zanjo pa tudi ni nobene prave podlage oz. razloga. Arčan je po poplavah v naselju zbral več kot 80 podpisov, po njegovih besedah je selitvi nasprotovalo okoli 55 hiš. Mnogi od njih namreč še nikoli prej niso bili poplavljeni, po njihovem prepričanju bi jih bilo možno primerno zavarovati.

Na levem bregu Savinje so do konca upali, da bodo na seznamu za preselitev le tisti, ki so bili v poplavah bolj prizadeti, oziroma tisti, ki jih je večkrat zalivala tudi reka Paka. A ni bilo tako. Sredi julija lani so prejeli osnutke sklepov vlade, na seznamu pa se je poleg desnega brega znašel tudi celoten levi breg. V sklepu so zapisali, da je odstranitev objektov nujno potrebna zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi ter v javno korist. »Da se selijo le (bolj) prizadeti v poplavah, je bilo že nekako dorečeno, potem pa se je čez noč spremenilo,« je glede prej načrtovane delne selitve pojasnil Arčan in dodal, da so na osnutke sklepov podali pripombe.

Za svoje domove se bodo borili še naprej

»Država še vedno vztraja pri selitvi in pri nas nekatere objekte tudi že ruši,« nam je avgusta letos povedal Arčan in dodal, da je 24 hiš (oz. 51 posameznikov) na Upravno sodišče vložilo upravni spor, pripravljeni so iti tudi naprej. »Evropa je dala denar, zdaj pa pritiskajo na nas, da se izselimo,« je Arčan ugibal o razlogih, zakaj bi jih preganjali z območja, ki se njemu ne zdi problematično.

Upravno sodišče je sprva tožbo zavrnilo, sledila je pritožba. Vrhovno sodišče je pritožbi ugodilo, v več točkah so pritrdili pritožnikom. Sodišče je še dodalo, da ni mogoče izključiti, da bi uspeh pritožnikov v tem upravnem sporu in morebitna odprava sklepa vlade lahko vplivala na nadaljnjo veljavnost že sklenjenih pravnih poslov. Izpodbijani sklep je Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo na sodišče prve stopnje. 

Upravno sodišče je v novem postopku tožbi desnega brega ugodilo in zapisalo, da se sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, odpravi v delu, ki se nanaša na objekte, katerih lastniki so vložili tožbo. Gre namreč za desni breg, kjer so bili večinoma le vikendi – v svojih hišah so želele ostati le tri družine. Na desnem bregu je bil še pred poplavami načrtovan zadrževalnik. Prebivalci levega brega, ki so tožbo vložili ločeno, kakšen teden kasneje.

Po odločitvi sodišča za desni breg so tako pričakovali, da bodo odločitev upravnega sodišča prejeli v kratkem. Glede na to, da sta bili odločitev in obrazložitev vrhovnega sodišča za oba bregova praktično identični, so sklepali, da bo po vsej verjetnosti v obeh primerih enako postopalo tudi upravno sodišče.

»Izredno sem zadovoljen; dokazali smo, da smo imeli že od prvega dneva prave argumente. Naj še enkrat povem, da ne gre le za denar, kot so nam očitali mnogi. Mi si v svojih domovih resnično želimo ostati,« je oktobra, ko je odločitev prejel desni breg, dejal Arčan in napovedal, da se bodo, če bo treba, borili še naprej. Sodišče je sklep vlade odpravilo in zadevo vrnilo pristojnemu organu, tj. vladi, v ponovni postopek. Pri novem odločanju mora organ upoštevati, da gre za hud poseg v pravico do doma, ki je konvencijsko varovana kategorija. Zoper sodbo pritožba ni dovoljena.

Iz vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih so sporočili, da bodo odločitev upravnega sodišča upoštevali in da bodo navedene objekte skladno z napotki sodišča ponovno obravnavali. Na desnem bregu so se cenilci že pojavili in fotografirali – s kakšnim namenom točno, ni znano. Na levem begu pa tudi letošnji božični prazniki ne bodo mirni – prebivalci po dveh letih in pol od poplav še zdaj ne vedo, ali bodo lahko ostali doma.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike