Sodišče je končno odločilo še za levi breg Savinje

»Država nima nobene pravne podlage, da bi nas selila, kaj šele grozila z razlastitvijo,« nam je glede odločitve sodišča povedal Bojan Arčan, ki s svojo civilno iniciativo že od samega začetka nasprotuje selitvi. Arčan sicer verjame, da se bo država na sklep sodišča še pritožila, vendar po njegovi oceni ni pravne podlage – odločitev bo tako po vsej verjetnosti enaka tudi na višjih instancah. Konec decembra, ko so na Ministrstvu za naravne vire in prostor javno razgrnili državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, je bilo sicer razumeti, da je selitev Letuša še vedno v načrtu. Tudi v Državni tehnični pisarni naj bi se s tamkajšnji prebivalci še naprej pogovarjali, kot da je selitev ena in edina možna rešitev.

Decembra smo pisali, da sodni mlini na levem bregu Savinje meljejo počasi – po tem, ko je upravno sodišče sredi oktobra odpravilo vladni sklep o rušitvi objektov na desnem bregu Savinje v Letušu, so na levem bregu pričakovali, da bodo v kratkem tudi oni prejeli odločitev. A ker se v naslednjih dveh mesecih to ni zgodilo, so na sodišče poslali urgenco. Kot nam je takrat povedal Bojan Arčan, so seveda pričakovali enako odločitev kot je bila izrečena že za desni breg – da država nima nobene pravne osnove, da bi stanovalce lahko prisilno selila. Glede na to, da gre za identično dejansko in pravno stanje in da so razlogi vrhovnega sodišča v obeh zadevah (desni in levi breg) identični, tožečim strankam ni bilo jasno, zakaj naslovno sodišče v njihovi zadevi še ni odločilo. »V obravnavanem primeru gre za očitno kršitev postopkovnih pravic stranke, ki ji je zagotovljeno sodno varstvo in pravica do sojenja v razumnem roku,« so bili prepričani tožniki.

Upravno sodišče je končno odločilo

V novem letu je odločitev sodišča končno naplavilo tudi na levi breg. Kot gre razbrati iz odločbe, je toženka – torej država – sredi oktobra predlagala, naj sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže. Navedli so, da izpodbijani sklep vlade izkazuje javno korist v abstraktnem pomenu, ki predstavlja podlago za uvedbo samega razlastitvenega postopka. Akt tako ne posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi lastnikov nepremičnin. S samim sklepom torej še ni poseženo v lastninsko pravico oseb, ampak ta zgolj zagotavlja podlago za razlastninjenje in realiziranje projektov, ki so v javnem interesu. Poleg tega se tudi sicer ni poseglo v lastninske pravice – tožniki ves čas lahko prosto razpolagajo s svojimi nepremičninami. Sodišče predlogu toženke ni sledilo.

Sklep vlade je razveljavilo že vrhovno sodišče in zadevo vrnilo v ponovni postopek

Že aprila je namreč upravno sodišče ugotovilo, da ne gre za akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, sodno varstvo bi bilo možno tako uveljavljati šele zoper odločbo, ki bi bila izdana ob sami razlastitvi. Tožbo so tako sprva zavrgli. A se vrhovno sodišče s stališčem upravnega sodišča ni strinjalo. Sklep o zavrženju tožbe so razveljavili in zadevo vrnili na upravno sodišče. Vrhovno sodišče je naložilo, da se mora v ponovnem postopku upoštevati, da gre za akt, ki se ga lahko izpodbija v upravnem postopku. Kot je pojasnilo upravno sodišče, je toženka sicer šele naknadno navedla, da pravni interes ni podan pri določenih tožnikih, ki so po vložitvi tožbe podpisali tudi prodajno pogodbo. S tem so toženki dovolili vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.

Sodišče tudi temu ugovoru ni sledilo – vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da se po Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFSZ) vodi nujni postopek razlastitve tudi v nasprotju z voljo lastnika, pritožba pa bi bila nesuspenzivna (pritožba razlastitve ne bi ustavila). Ker je podlaga za sklenitev prodajne pogodbe ravno na sodišču izpodbijani sklep vlade, imajo tudi tožniki, ki so podpisali prodajno pogodbo, še vedno pravni interes za izpodbijanje dotičnega sklepa. Ker bi morebitna odprava sklepa vlade lahko povzročila, da ni več podlage za sklenitev pogodbe, bi to vplivalo tudi na veljavnost pravnega posla – to pa lahko tožniki kadarkoli uveljavljajo.

Sodišče je tudi v primeru levega brega sklep vlade odpravilo

Sodišče je ugotovilo, da v sklepu vlade niso izkazani razlogi za nujno odstranitev nepremičnin – zato je sklep tudi odpravilo. Sklep naj bi temeljil na strokovnem mnenju, vendar pa slednji pravi, da za dotično območje ni bila ugotovljena visoka poplavna nevarnost. Poleg tega je sodišče pritrdilo tožnikom, da sklep ni bil zadostno obrazložen. Sklep zgolj navaja zakonsko besedilo, na konkretno stanje pa ga ne aplicira. Po mnenju sodišča se zaradi nejasnosti med strokovnim mnenjem in vsebino stališče organa sploh ne da preveriti. Iz obrazložitve prav tako ne izhaja znatna poškodovanost ali ekonomska nesmiselnost obnove – kar je poleg visoke nevarnosti prav tako pogoj za odstranitev objekta po Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Zadevo so vrnili pristojnemu organu v ponoven postopek.