Župan Janković s kampanjo na grobovih. Dežman: Živi v svoji resničnosti in domišljiji

Uredništvo
Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani. Tudi ta ni ostal neoskrunjen - popisali so ga februarja 2018. (Foto: Ivo Piry)
POSLUŠAJ ČLANEK
V javnosti že nekaj dni buri duhove ostri ideološki besednjak ljubljanskega župana Zorana Jankovića na spominski slovesnosti ob cerkvi sv. Urha.

Ob vse pogostejših javnih pozivih k pokopu izvensodno ubitih in v jame zmetanih ljudi ter Romov v kostnici na ljubljanskih žalah se je Janković spet zoperstavil pravici do pokopa z besedami, da "spomenika domobrancem v Ljubljani ne bo". 

Na odnos kandidata za še en županski mandat v prestolnici se je odzval Jože Dežman, predsednik Komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki Jankovića obtožuje, da laže in se spreneveda.

Janković se je sicer tudi jasno opredelil do obeh predsedniških kandidatov. Anžeta Logarja je označil za kandidata »neke čudne stranke« iz mračnih časov, za Natašo Pirc Musar pa je dejal, da jo bo volil kot kandidatko, »ki se zavzema za pravno državo«. 

Zoran Jankovič je v torek na slovesnosti ob sv. Urhu povedal, da bo v drugem krogu predsedniških volitev volil za Natašo Pirc Musar. Zanjo je dejal, da spoštuje človekove pravice, vsakega človeka in pravno državo. V primeru njene zmage je napovedal tudi veliko slavje na ljubljanskih mestnih ulicah. Za Anžeta Logarja, njenega protikandidata, pa Janković meni, da se skuša prikazati, kot da do včeraj ni živel in ni bil v “eni čudni stranki, ki v to domovino prinaša trpljenje, ki uničuje javne medije, ki pravico dokazuje s solzivcem in vodnimi topovi na ulicah glavnega mesta”.

Janković je zbrane tudi pozval, naj se udeležijo drugega kroga volitev. “Aprila smo s številno udeležbo pokazali, kakšno državo hočemo. Da hočemo državo demokratičnih načel, ki spoštuje vsakega človeka, pravno državo. Takrat smo pokazali mračnim silam, ki želijo preoblikovati zgodovino, da nimajo prostora v vladi,” je dejal. “Imamo novo vlado, zaradi česar sem osebno izjemno srečen in ponosen,” je še dodal.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1587534580701138945

Ljubljanska občina odreka pravico do pokopa 3200 pobitim

Arheološka dela na največjem morišču pobitih Slovencev po koncu druge svetovne vojne v breznu pod Macesnovo gorico so bila zaključena sredi oktobra. Našli so ostanke preko 3.200 žrtev. Sedaj pa se je začela bitka za pokop njihovih ostankov.

 

Ljubljanske mestne oblasti jim namreč na tamkajšnjih Žalah odrekajo prostor za pokop. Ljubljanska občina se je na prošnjo družin žrtev, da so pokopane na Žalah, odzvala, da tam ni prostora. Ostanki žrtev bodo zaenkrat hranjeni na Kočevskem.

 

Med pridigo ob prazniku vseh svetih v Beltincih je murskosoboški škof Peter Štumpf državi ponudil prostor v Murski Soboti za dostojen pokop pobitih in sedaj izkopanih iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.

»Naj pridejo na Urha in nam razložijo, zakaj in kako naj spremenimo našo svetlo zgodovino«


Janković je v svojem govoru opozoril tudi na zgodovinski pomen kraja, kjer so se zbrali na slovesnosti. Med govorom je poudaril, da je dan namenjen “v spomin nepotrebnim žrtvam, ki so jih domači izdajalci skupaj z okupatorjem tu poklali, pobili, želeli so živeti na svoji zemlji, govoriti svoj jezik in imeli so za soseda domobranca, ki so jih pripeljali na ta sveti kraj, jih zverinsko mučili in tudi pobili". 

Dodal je še: »In tistim, ki pravijo, da so se domobranci, ki so bili na strani okupatorja, borili za svojo domovino, sporočam s tega svetega mesta: naj pridejo na Urha in nam razložijo, zakaj in kako naj spremenimo našo svetlo zgodovino.« Spet je ponovil, da v Ljubljani ni prostora za spomenike domobrancev.

Da gre župan v tako kampanjo na grobovih, je nesprejemljivo, nedostojno in nekulturno


S svojim govorom je ljubljanski župan sprožil številne odzive, tudi Lojzeta Peterleta, ki je ravno na temo Jankovićevega govora sodeloval v oddaji 24ur zvečer. »To je zame značilen diskurz, kot smo ga bili vajeni pred letom 91. Eni so bili zlati, pravični, osvobodilni, solidarni, drugi pa izdajalci, odpadek in tako naprej. In tako se pri nas dela tudi z žrtvami. Ene so prave žrtve, ene pa odpadek. Mene kot politika moti to, da se takratne žrtve uporablja za sedanje politične cilje. Da je šel župan Janković v tako kampanjo na grobovih, se mi zdi absolutno nesprejemljivo, nekulturno in nespodobno. In tudi ni v čast kandidatki, ki je tam stala,« je dejal Lojze Peterle.



Dr. Dežman: Janković je izražal do demokracije in svetosti mrtvih sovražna stališča


Odzval pa se je tudi predsednik Komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman, ki je danes v pismu naslovljenem na kandidatko Natašo Pirc Musar, ki se je tudi udeležila omenjen slovesnosti, zapisal: »Čeprav naj bi bila to komemoracija, spoštljiv poklon žrtvam, jo je g. Jankovič izkoristil za izražanje skrajnih, do demokracije in svetosti mrtvih sovražnih stališč. Zagovarjal je ideološki rasizem – titoistični aparthajd,« piše dr. Dežman in dodaja, da ko Jankovič na Sv. Urhu spet ponovi, da v Ljubljani »ne bo domobranskih spomenikov«, »zanika najhujši bratomorni zločin v slovenski zgodovini, hoče ohraniti titoistični mnemocid, ki je tistim, ki jih je umoril in tabuiral titoizem, prepovedoval pravico do groba in spomina.«

Ob tem Jankoviču očita tudi laž, ko ta pravi, da v Ljubljani ne bo domobranskih spomenikov. »V Ljubljani so farne spominske plošče na Žalah, je grobišče več kot 800 umorjenih v Kucji dolini, je pokopališče za zidom pokopališča v Šentvidu, so grobovi vaških stražarjev na Žalah itd. In v Ljubljani je spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev – in take žrtve so tudi domobranci (in seveda tudi druge žrtve protikomunistične strani, ki jih Jankovič v svoji nevednosti verjetno tudi šteje med »domobrance«,« še dodaja Dežman.

Dejstvo je, še pravi Dežman, da še danes sploh ne vemo, kdo je pokopan v grobnici na sv. Urhu in da je nova razstava, ki jo je MOL postavila na sv. Urhu, mizerna kopija titoistične propagandne razstave. »Pa gre Jankovič znova in znova mimo teh dejstev. Živi pač mimo resničnosti v svoji domišljiji.«

Poskusom obrambe zločinov se je po robu postavil predsednik Pahor


Toda kljub takim poskusom obrambe zločinov in tabujev titoizma je dr. Dežman prepričan, da je v času svojega predsedovanja Borut Pahor doma in mednarodno v odnosu do bremen zgodovine vztrajno zagovarjal politiko, ki jo lahko upravičeno imenujemo oznanjevanje sožitja in odpuščanja. Tudi v Ljubljani, ko je dosegel prav prej omenjeni spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev.



Prav to je izpostavil tudi Borut Pahor v intervjuju za Domovino, ko je dejal, da je ponosen na veliko simbolnega narejenega na področju sprave. »Imel sem srečo, da je Komisija za grobove in njen predsednik Jože Dežman hotela sodelovati z menoj, čeprav to ni bila moja najbolj neposredna pristojnost, in smo opravili ogromno delo. Imel sem tudi srečo v vladah, ki so bolj ali manj imele razumevanje za ta moja prizadevanja. Posebej še vlada Mira Cerarja, ki je v to povabila tudi druge stranke in izboljšala t. i. spravno zakonodajo, ki smo jo sprejeli leta 2009 pod mojim vodenjem vlade. Postavili smo spomenik žrtvam vseh vojn, opravili mnoge prekope. Cela vrsta stvari še teče, tako da so priložnosti tudi za mojega naslednika.«

V intervjuju je izpostavil tudi izjavo Slovenske Akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi: »Gre za sijajen tekst, ki je v javnosti premalo odmeval, z njim pa niso bili zadovoljni predvsem na obeh robovih slovenskih političnih sil. Osebno menim, da gre za izjemno besedilo, na katerem bi lahko, če bo želel, bodoči predsednik ali predsednica gradil naprej.«

Pahor je v omenjenem intervjuju še dejal, da je »absolutno fascinantno, da v petih letih, odkar smo postavili obe plošči na spomeniku vsem žrtvam vojn, na njima ni bilo niti enega grafita. Pri čemer gre za masivni plošči, ki kar vabita mimoidoče, da bi kaj napisali nanju.« Žal se je pri tem motil, saj fotografija Iva Piryja z februarja 2018 (v naslovnici) priča, da tudi ta spomenik ni ostal neokrnjen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zoran Janković
Vlada ne pove, kdo je odločil, da kanal C0 ne potrebuje presoje vplivov na okolje
  • 02. 08. 2024
križ, sončni zahod
Pesnitev: Huda jama - Barbarin rov
  • 01. 11. 2024
Kjer v Donavo Sava se bistra izlije …
  • 30. 09. 2024

Ekskluzivno za naročnike

policija, policisti
Mafijske noči, ki trajajo cele dni
12. 12. 2024 ob 6:00
otrok, žalost, vzgoja
»Staršem si ne upam povedati ocene«
11. 12. 2024 ob 19:00
kip
Vse cesarjeve ljubezni
11. 12. 2024 ob 17:30
Vse naročniške vsebine