Sprava z resnico

Zmagovalec odloča, kdo preživi, ne odloča pa, kaj je prav. Lahko odloča o tem, kaj piše, da je prav, kaj je deklarirano kot prav, ne pa, kar je prav že tisočletja in še tisočletja bo.

Slovenski prav, kot je razviden iz mnogih učbenikov, medijev in še česa, je že dolgo za vsaj eno standardno deviacijo premaknjen v levo. Zato, da bi bili zločini, ki so se v Sloveniji dogajali med in po 2. svetovni vojni videti manjši oz. da to sploh ne bi bili. Slovenci žrtvujemo lepšo prihodnost, da bi imeli nekateri lepšo preteklost. Da bi bila revolucija v zavetju okupacije sprejemljivejša, so še danes marsikje na slabem glasu podjetniki, uspešni kmetje, neodvisni razumniki, Cerkev, tržno gospodarstvo in strankarska demokracija. Na slabem glasu je tisto, kar je sicer splošno znano kot formula za razvoj in blagostanje. Zato vprašanje sprave ni samo vprašanje preteklosti, ni vprašanje krivic, o katerih kričijo nove in nove deponije trupel, je tudi vprašanje prihodnosti.

Prvi korak k spravi je bil narejen s slovesnostjo v Kočevskem rogu. Junija 1990 je narod medse vrnil pomorjene v medvojnih in povojnih pobojih. Nadškof Šuštar je takrat rekel: “Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt. S tem stopajo domobranci v javnost in enakopravnost v slovenskem občestvu mrtvih in živih.”

Zamolčani pomorjeni so takrat dobili prostor med nami simbolno in tudi fizično. Sledilo je namreč trideset let odkrivanja slovenskih polj smrti – od plitvih grobov lastnikov gradu Strmol, prek trupel v vsakem kraškem breznu in protitankovskem jarku, do Hude jame. Počasi in pogosto z velikim odporom so mrtvi, ki so bili z roško slovesnostjo vrnjeni v našo zavest, dobivali prostor tudi na pokopališčih.

Posnetek komentarja dr. Žige Turka je na voljo na koncu prispevka.

Niso pa dobili miru. V zraku je obviselo vprašanje, od kod polovici Slovencev takšna ljubezen do Nemcev in Italijanov, da so z njimi »sodelovali«. In to celo ljudje, ki so pred vojno sloveli kot domoljubi ali taki, ki so na volitvah dobivali plebiscitarno podporo. Spravi z resnico o tem vprašanju so se Slovenci izogibali. Pomorjeni so bili v naši zavesti, nekateri so imeli celo grob. Mrtvim je bilo vrnjeno ime, ne pa tudi dobro ime. Krivica, ki je vpila iz grobov, je hranila bolečino sorodnikov pa tudi dnevne politične spore.

Iz izjave SAZU je jasno, da kolaboracije pri nas ni bilo, ker bi nekdo hotel pomagati silam osi zmagati v drugi svetovni vojni. Protirevolucionarni tabor se je organiziral kot odgovor na revolucionarno nasilje.

SAZU v polju bistvenega

Izjava SAZU naredi glede tega odločilen korak naprej. Pove, kar je bistveno za spravo deklariranega vrednostnega sistema naroda z vrednostnim sistemom, ki je večen. Ponovi, kar smo vedeli in je bilo sprejeto: da je upor proti okupatorju upravičen in da kolaboracija ni. Doda pa, čemur so se zmagovalci izogibali: da nasilna revolucija ni upravičena, upor proti taki revoluciji pa je upravičen.

Iz izjave SAZU je jasno, da kolaboracije pri nas ni bilo, ker bi nekdo hotel pomagati silam osi zmagati v drugi svetovni vojni. Protirevolucionarni tabor se je organiziral kot odgovor na revolucionarno nasilje. Nobeno bistveno vprašanje več ni neodgovorjeno.

Z najvišjega intelektualnega mesta v državi slišimo naslednje: “V etičnem smislu zato o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena”.

SAZU ni prvi, ki je našel formulo, ki uskladi prav z dejstvi. Spomenka Hribar je najkasneje leta 2008 pozvala k obsodbi revolucije in kolaboracije. Janša je v govoru na Mali gori leta 2005, potem leta 2014 zapisal nekaj zelo podobnega kot letos SAZU: »Upor proti okupatorju je bil častno dejanje. Izkoriščanje oboroženega odpora proti okupatorju za prevzem oblasti je bilo zavržno dejanje. Samoobramba in upor proti revolucionarnemu nasilju je bilo legitimno dejanje. Kolaboracija z okupatorjem je bila zavržno dejanje.«

Izjava omogoča, da se Slovenija vrne v vrednostni sistem naše civilizacije, ki smo ga bili v Sloveniji pačili, da se ne bi bilo treba soočiti z dejstvi.

SAZU ne tehta, koliko je katera stran kriva, da se je zgodilo, kar se je. Ne ukvarja se z dejstvom, da imamo zločin, ne pa tudi zločincev. Tudi ne tehta, koliko je bilo protirevolucije in koliko kolaboracije ter koliko so se partizani borili z okupatorjem in koliko proti razrednim sovražnikom. Ne ukvarja se z učbeniki, spomeniki, poimenovanjem ulic in vsem drugim, kar je v veliki shemi stvari majhno. Modro je tako izjavo zadržati v polju bistvenega.

Izjava omogoča, da se Slovenija vrne v vrednostni sistem naše civilizacije, ki smo ga bili v Sloveniji pačili, da se ne bi bilo treba soočiti z dejstvi. Če bo široko sprejeta, če jo bodo soglasno posvojile vse parlamentarne stranke, je izjava temelj za bolj složno in bolj evropsko Slovenijo. Če bo ta izjava splošno sprejeta, o našem tragičnem 20. stoletju ne more biti več velikih vprašanj in velikih razlik. Med ljudmi, ki izjavo podpirajo, ne more biti več političnih in politiklantskih zlorab preteklosti za vsakdanjo rabo. Kot posameznik, ki se pogosto oglaša o političnem, se izjavi brezrezervno pridružujem.

48 komentarjev

  1. Ja, izjava je tako tako, ni ravno najslabša, ni pa popolna resnica. Komunisti so zavestno začeli teror in državljansko vojno, napadena stran si tega ni želela ! Niti najmanj.Niti se ni z veseljem podala k Italijanom po orožje. Ali pa k nemcem po tem kar se je zgodilo na Turjaku ! Kjer so partizani Z RESNIČNO KOLABORACIJO Z OKUPATORJEM, Z ITALIJANI PO VSEH STORJENIH ZLOČINIH !! NAD SLOVENCI, napadli združene vaške straže in jih prisilili k vdaji. Po vdaji pa večino pomorili takoj ali pa po “sodni farsi” v Kočevju. In po Turjaku naj bi napadena stran, kaj, se pustila moriti naprej ali se zateči po “pomoč” k okupatorju, k Nemcem ?
    Toda, samo dobri dve tretjini akademikov, članov SAZU, je podprlo to izjavo, kako naj bi bila v SLO “sprejeta”, ob tej in taki levici in ob takih medijih, ki so vsaj polovico folka tukaj povsem spravili ob pamet in iskanje resnice ! Kako naj bi tako izjavo SAZU-ja kdo sprejel, če je ni sprejelo vseh 100 % akademikov !!??
    Ni šans, samo kdaj preletite kaj se vrti po družbenih omrežjih, kaj folk piše…
    Toliko zlobe ni nikjer v razvitem svetu , nikjer ! Izjava bo pač šla v arhiv.

    • Izdajalec mora plačati ceno svoje izdaje. Okupator je imel samo en cilj – pregnati ali potujčiti Slovence. Na Primorskem se je to dogajalo že od konca prve svetovne vojne, v ostalih regijah nekoliko kasneje.

      In ni šlo zgolj za pomoč. Šlo je za namensko sodelovanje z agresorjem, ki je imel v končni fazi cilj počistiti tudi te “sodelavce”

      To je tako gnusno in zavržno, da je težko verjeti, da je lahko sodeloval kdorkoli s kančnom razuma. In se vidi. Še sedaj potomci teh klavrnih par poskušajo igrati žrtve in opravičiti grehe, ki so jih naredili njihovi predniki.

      Za primer pa dajem Kočevske Nemce, ki jih sedaj klika klavrnih pezdetov poskuša prikazati kot žrtve. Pri njih je šlo za sporazum med Italijo in Nemčijo, dobili pa so vsak po dve kmetiji Slovencev, ki so jih izgnali in pregnali.

      Pomoč… Ne se smešit. Po pomoč ne greš k hudiču. Če pa greš, se pa pripravi, da ti bodo krempeljce pobrusili.

      • Kaj ko bi najprej prebrali kakšno knjigo, kaj se je dogajalo med in po vojni, preden komentirate? Razen seveda če ni ste pripradnik komunistov, ki mora opravičevati zločine svojih prednikov ali ideologov. Namreč takšni zapisi opisujejo stanje, ki ga v Sloveniji ni bilo.

    • Igor, ali sploh lahko govorimo o domnevni borbi proti okupatorju kot o častnem dejanju, ker so praske z okupatorjem služile le njegovim represalijam zoper prbivalstvo v skladu z interesi bolševistične revolucije.

      Zastran take borbe proti okupatorju bi lahko Nemci še dolga leta počitnikovali v Sloveniji.

      Tito je bil na čelu tako imenovane NOB in revolucije. Prvo naj bi bilo častno, drugo pa zavržno dejanje. In prvo dejanje je terjalo neprimerljivo manj žrtev kot revolucija. Kaj je bil potemtakem Tito, ljubičica bjela, heroj ali zločinec?

      Gradnja prihodnosti na edinem častnem dejanju, kot ga ti razumeš, bi prinesla še hitrejše izumrtje Slovencv.

      • Tito je bil ljubicia bela, ki ga je spoštovala napredna Evropa cela… Gospodje, zdaj ko imate možnost oprati svoje grehe in graditi Slovenijo na NOB vrednotah se spet skrivate za namišljeno zgodovino, ki le vam odgovarja. Če to ne sprejmete vam pomoči ni!

  2. V Sloveniji je šlo za REVOLUCIJO ne pa za NOB! Revolucija pa je bila in je še vedno NAJVEČJA kršitev človekovih pravic. Hkrati je to edina točka, skozi katero lahko ocenjujemo (vzrok in analiza) za kaj je v Sloveniji sploh šlo!
    Slovenski levičarji so se vedli destruktivno tudi med drugo svetovno vojno.
    Zanetili in začeli so bratomorno vojno, zaradi katere je padlo manj kot 6000 okupatorjev in 99.000 Slovencev.
    Partizani so pobili več Slovencev kot okupatorjev.
    Natančneje povedano, povzeto po natančno preštetih žrtvah Inštituta za novejšo zgodovino.
    Partizani so pobili: 2000 domobrancev, 2500 partizanov, 12.000 vojaških ujetnikov v domobranskih uniformah in 10.000 slovenskih civilistov.

  3. No, seveda pa je zadeva zelo jasna, če že govorimo o resnici. Če ne bi bilo ravolucije, tudi “kolaboracije” ne bi bilo. Čeprav niti slučajno ne gre za kolaboracijo v klasičnem pomenu, za prostovoljno, kot je bila denimo vFranciji, na Norveškem ali na Hrvaškem, pač pa za izsiljeno, v stanju reševanja lastnega življenja oz. življenja ljudi napadene strani v državljanski vojni.
    Če pa gre za neke sorte politično “spravo”, pa se seveda zadeva napiše tako da je volk sit in koza cela, tudi taka izjava pa ne bo v SLo dobila nobene veljave. Ker jo “ponosni nasledniki” nikoli ne bodo sprejeli. še manja pa zveza borcev, vsi glavni mediji, opozicija, ter tudi ne stotine plačanih trobil…posameznikov in NVO jev…
    takorekoč odveč trud. Če ob epidemiji, ki prinaša smrt sedaj, ni sprave, kako bo ob ključni temi slovenske preteklosti, ki odloča o življenju že 80 let. Prehudo za krivce ! In kdo naj se spravi ? nekdo je lepo zapisal: “zmagovalci” in pomorjeni napadeni ljudje, ki še grobov nimajo…

  4. Sploh pa smo v enem letu epidemije lahko spoznali – kdor ima možgane, ni slep in gluh- kakšen folk živi tukaj v SLO. Kako presoja zadeve ki jih vsi doživljamo.
    In ob takem folku pristajati na nek gnil kompromis nima nobenega smisla. Naj bi slovenske mučence in junake ponovno žalili in “umorili” njihovo dobro ime ?
    Naj bi njihovo trpljenje in neizmeren pogum žrtvovali na oltar nekih dobrih namenov sprave z ljudmi, ki tega nočejo in si niti ne zaslužijo iskrenih prizadevanj za spravo !
    Ne smemo podpisovati aktov kapitulacije ob povsem jasni moralni zmagi !

  5. SAZU, je naredila korak v pravo smer.

    Borci-ZZB, so se SAZU-ju uprli, ker oni častijo samo REVOLUCIJO, lažejo pa, da gojijo vrednote NOB.

    Vsekakor, bi morali Revolucijo izločiti iz NOB.
    Kajti v partizanih so bili Kristjani v 95% večini. Ti so se borili za svobodo in ne za Revolucijo.
    5% Komunistov, pa je AGRESIVNO s terorjem in pobijanjem ljudi – prevzela OBLAST.

    Revolucija je naredila Slovencem veliko rano. ZZB in njene proslave, pa dajejo na to rano še sol. To je NEMORALNO !

      • Kakšno ”naključje”, da so Partizani Jožeta Pirjevca izšli zelo na hitro, pravzaprav nenapovedano, takoj po izidu knjige Slovenski Razkol. Pirjevec knjige ni izdal recimo 3 leta ali 5 let nazaj. Pa bi jo lahko, kaj mu je to prepovedovalo?

      • Opažam, da v komentarjih piscev v Domovini ni zaslediti, da bi izhajali iz zgodovinskih dejstev zato predlagam, da preberejo zadnje študijsko delo Jožeta Pirjevca PARTIZANI. Tam so dejstva o partizanske uporu – NOB, jasno opisana z vsemi devijacijami in dobrimi stvarmi, ki so se dogajale v Sloveniji in Jugoslaviji. Namrec, ni dovolj Mozinov RAZKOL, ki nas v resnici razdvaja se danes. Posebej bi opozoril na duh in pomen Kocbeka in drugih ne komunističnih skupin, ki so v OF sodelovale. V ta namen predlagam prebrati Kocbekovo Tovarišijo. To in marsikaj drugega lahko podkrepi idejo, da za spravo lahko jemljemo NOB, vse ostalo opustimo, drugače se bomo, kar naprej kregali, nekateri kot vidim iz pisanja v Domovini se med seboj pozrli!

  6. Odlično napisano, g. Turk- vprašanje sprave je vprašanje naše prihodnosti in ne le preteklosti. Na delitvi na partizane in domobrance se še danes dobivajo volitve in nesposobni ljudje so zaradi te delitve postavljeni na odgovorne položaje. Šele ko (če) bomo kdaj uspeli doseči spravo, bomo lahko začeli graditi našo prihodnost na pravih temeljih. In na odgovorna mesta bodo šele takrat lahko postavljeni ljudje bolj glede na sposobnosti in manj glede na politično pripadnost. Tudi jaz izjavo brezrezervno podprem.

    • Glejte, če Slovenci nismo bili sposobni sprejeti evropske resolucije o obsodbi vseh treh totalitarizmov, ni najmanjše možnosti, da bomo sprejeli kakšen akt sprave. Sicer pa je sprava izrazito individualna zadeva, nobena še tako dobrohotna manifestacija je ne more nadomestiti.

      • Vse mine in z menjavo generacije bo zagotovo tudi to sovraštvo enkrat prešlo. Takrat bo na pogorišču vsega hudega vzklila drobna bilka sprave, ki bo ozelenela puščavo.
        Jaz sem optimist in upam, da bom morda imel priložnost spravo med Slovenci celo videti z lastnimi očmi.

  7. Slovenija ima vsaj tri probleme:
    – razdeljene državljane v državljane 1. reda in državljane 2. reda
    – šolski sistem, ki favorizira levičarstvo, komunizem, socializem in podobne izme
    – Slovenija nima elite, ki bi mislila s svojo glavo.
    Državljani 1. reda so protežirani. Njihov status izhaja iz privilegijev, ki so si jih prborili nasilni revolucionarji in uvedli dedovanje privilegijev.
    Šolski sistem skrbi za poneumljanje državljanov, ki se še vedno stresejo od groze, ko zaslišijo besedo kapitalizem. Vse ker je privatno, je izkoriščevalsko, nedostojno , nedopustno. V to grozno stanje pa se meša še strup katoliške cerkve, ki uničuje razum in pomori, vse, česar se loti. Zato mora biti šolstvo javno, kajti le takšno šolstvo producira Kordiše, Mesece, Fajonke, Korčetle,Prebile, Kovačiče, Trčke in podobne. Zato je tudi 0,7% privatnih šol nevarnost, ki jo je potrebno izkoreniniti.
    In tretje, Slovenija nima elite, ki bi mislila s svojo glavo. So posamezniki, ki pa jih je že Mitja Ribičič poimenoval patelini, ki prezgodaj pojejo. Po znani komunistični maniri: kultura in prosveta, to naša bo osveta, je v Sloveniji prepovedano misliti s svojo glavo. Za večino državljnaov mislijo misleci leve provinience, ki svoje misli preko propagandnih medijev vsiljujejo ljudstvu in poneumljajo množice. Kaj potem iz tega nastane nam izpričuje Igor.
    Kljub temu, da nima nič od prvorazrednih, jih brezglavo podpira in se smeši.
    Ali pa tudi ne, je del mafije, ki nas krade in vpije: primite tatu. Tudi to je komunistični izum. Tovariši niso nikoli krivi. Vedno je za njihov neuspeh kriv nekdo drugi. Notranji in zunanji sovražnik.
    SAZU bi morala biti avtoriteta, ki takrat, ko se oglasi strese državo in vsi državljni ji prisluhnejo.
    Prvič, od kar pomnim se je SAZU oglasila in Zveza borcev je že protestirala. S tem so borci in “borci” pokazali, da so nad SAZU in da je SAZU bila in je še samo privesek deformirani družbi. Je kurnik v katerem se je znašlo nekaj petelinov, ki so samovoljno in prezgodaj zakikirikali.
    To je žalostno stanje slovenske družbe. Dokler bodo vladali priviligiranci in dokler bo šolstvo poneumljalo ljudstvo ni pričakovati avtoritete, ki naj razsvetli ljudstvo in mu pove, kaj je demokracija.

    • APMMB2, dobro ste povedali.
      Res se je tudi tokrat oglasila (ki brani Revolucijo) ZZB in zahtevala, da se “petelinu, ki prezgodaj zapoje – po Ribičečevo”, zavije vrat.

      Ali to pomeni SVOBODA MEDIJEV, kot jo zahteva v Bruslju Fajonova, da še vedno v Sloveniji “petelini ne smejo peti”. Medtem, pa “KOKOŠI”, veselo kokodakajo tako v Bruslju, kot tudi na RTV, STA in v ZZB !

  8. Menim ,da sprava ni smiselna. Pomembno je zgodovinsko tolmačenje tistih časov.
    SAZU je končno izjavil nujno potrebno resnico, ki tolmači preteklost. Če še tako obračamo in manipuliramo bodo zagovorniki revolucije prej ali slej morali ta dejstva sprejeti. Ostali Slovenci vemo to že dolgo. Čas je že, da se te cokle rešimo in da se razni Igorji sprijaznijo z tem dejstvom.

  9. Ta izjava je, kot že ugotovljena, reciklaža nekih že preteklih proto-alt-right pogledov na zgodovino, zato seveda z resnico ne more imeti neke zveze. Razen, če vzamemo 2. svetovno vojno na Slovenskem izven konteksta dogajanja drugje po Evropi, sploh pa izven konteksta slovenske zgodovine.
    Tudi, če predpostavljamo, da je neka komunistična revolucija v kraljevini Italiji, oz. v 3. Reichu bila tisti momentum, ki je razdelil slovensko družbo (in ne morda okupacija) na komformistični in aktivistični tabor,
    vseeno ne bomo našli od sodelovanja z okupatorjem neodvisen ”upor proti revolucionarnem terorju”, kot ga fantazira ta izjava.

    Bi bilo res bolje, če bi namesto zmagovalcev poraženci odločali, kaj je prav? Mislim, da če bi ti že v štartu to odločili, ne bi bili poraženci.

    • Ali so med ZZB in Levimi strankami vsi – ki so med 2.s. vojno imeli prednike v partizanih?
      Ne to sploh ne drži. Tam so le tisti, ki se sedaj borijo za privilegije in častijo RDEČO ZVEZDO. To nima s Partizani nič skupnega.
      Poznam veliko volilcev in članov strank DESNICE, katerih svojci so bili Partizani, vendar ne Revolucionarji. Tudi moja družina je taka.
      Zakaj se tako na “lahko” označuje Desnico s Fašizmom, s katero nas večina nima prav nič skupnega.
      Smo le konservativni, ki ljubimo DOMOVINO, PREDNIKE, VERO in naše OBIČAJE.

      Sprevrženo je, da nas napadajo prav zaradi teh vrlin – AGRESIVNEŽI iz Levice. S tem se Levica jasno predstavi, da so del LEVIH-Fašistov.

      SAZU ima tokrat še kako prav, naj se vsak hvali s svojim DELOM in programov in čas je, da se ne le “š
      Vse to je še kako zavrženo, ki v Evropi nima primera.

      • Vse drži, kar ste napisali. Vendar pa desnih fašistov ni, zakaj potem navajate leve fašiste (s tem predvidevate, da obstajajo tudi desni), saj so vsi fašisti vendar samo levi. Bili in so še zdaj.

  10. Debela Berta, zaneslo me je od navdušenja, da razumeš partizane in domobrance kot pogumne idealiste, s čimer se res popolnoma strinjam. Ne enačim pa krivde pri vodstvu obeh taborov!!! Absolutno ne!! Iz zgodovinskih podatkov je več kot jasno kdo je s prevaro in pobijanjem začel.Revolucionarji in pika! Reakcije osebno ne odobravam, a v danih okoliščinah jih vedno bolj razumem!
    Za spravo še ni napočil čas! Janša se ne klanja domobranskemu vodstvu ampak le spoštljivo polaga vence na grobove pobitih! Mar ni to sprejemljivo!?Mar ni to pietetno!?
    Fajonka in Koprivc pa polagata vence Kidriču! Je to sprejemljivo!? Zame je popolnoma nedopustno, da kdorkoli z levice leta 2021 vleče predvolilno špago iz lika Borisa Kidriča!! Z rehabilitacijo zločina nam vsem onemogoča zdravo prihodnost! Kakšna sprava, dajte no, če so pa medijsko vedno bolj gor vzeti “naši”!!!?

  11. “Z najvišjega intelektualnega mesta v državi slišimo naslednje: “V etičnem smislu zato o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena”.

    Zgodovinska skupna Izjava akademikov SAZU kot najvišje znanstvene in kulturne ustanove v RS je bila s strani večine množičnih medijev in njih dreserjev javnega mnenja ponovno žaljivo in prezirljivo marginalizirana kot dedičem in mitomanom slavne NOB tradicionalno nezaželena in skrajno neprijetna “ideološka tema”.
    S skrbno premišljeno in usklajeno izjavo ob 30. obletnici svobodne, samostojne, demokratične in politično pluralne RS so se akademiki potrudili za demokratično sprejeto in uveljavljeno oceno posameznih ključnih in usodnih prvin oz. sestavin pogubnega narodnega razkola, ki vse do danes tragično obremenjuje in ovira demokratična družbena prizadevanja za svobodni in sproščeni večstrankarski politični pluralizem ter še vedno brutalno onemogoča tvorno, humano, strpno in dostojno sprejemanje vseh sestavin in vseh protagonistov tragične zgodovinske preteklosti nacionalnega odpora proti okupatorjem, prikrite komunistične revolucije, z revolucionarnim terorjem izzvanega proti-revolucionarnega odpora ter samozaščitnega iskanja zaščite pred terorjem pri začasnih oblasteh in oboroženih silah okupatorja.
    Gotovo ni naključje, da se je proti skupni deklarativni izjavi najvišjega zbora znanstvenikov in umetnikov doslej izrecno opredelilo le vodstvo Zveze združenj borcev NOB, organizacije, ki deluje v imenu in na vsakršen kredit nekdanjih borcev NOB, čeravno v njej pravih borcev NOB tako rekoč ni več. Njim popolnoma zadoščajo nenehoma ponavljani in variirani “slavospevi” partijskih zgodovinarjev oz. profesionalnih partijskih mitomanov NOB ter komunistične revolucije, kot sta akademik dr. Jože Pirjevec in univ. prof. dr. Božidar Repe. Vse, kar odstopa od te “uradne eno-partijske zgodovine” pa je za njih revizionarstvo, izenačevanje rabljev in žrtev, upornikov in kolaborantov, kar bo očitno še naprej “prava vera” članstva ZZB NOB ter njihovih strankarskih zaveznikov iz opozicijskih političnih strank.
    Dolga leta so borčevski prvaki in zastopniki glasno terjali, da o zgodovini spregovorijo zgodovinarji in ne politiki. A zdaj, ko je o NOB, revoluciji, državljanski vojni in kolaboraciji spregovorila najvišja znanstvena ustanova v RS, sporočila uglednih akademikov nočejo slišati, razumeti, sprejeti. Še hujše, humano spravno sporočilo SAZU vodstvo ZZB NOB ne-dialoško, ne-spravno zavrača ter še naprej trmoglavo vztraja pri ne-spravljivosti, sovraštvu in zanikanju človeškega dostojanstva vseh žrtev 2. svetovne vojne in zločinskih povojnih pobojev – z izjemo pripadnikov paravojaških enot KPJ/KPS oz. specialcev VOS/Ozne.

  12. Kljub že ne aktualnosti članka iz 21.03 mi duša ne da miru, da ne bi analiziral IZDAJSTVA o katerem neprestano manipulira zmagovalna stran, beri komunisti.
    Če zelo poenostavim.
    Drugo vojno so želeli Nacisti in Komunisti. Prvi, da bi naredili rasno čisti veliki Raih drugi pa
    ideološko čisti delavski raj. Za komunisti je bil vzorec Oktoberska revolucija. Zato so potebovali vojno.Čas med obema vojnoma je služil za pripravo na ta dogodek. Sovjetska Rusija z Stalinom na čelu je bila baza vsega. Naši komunisti so hodili v Moskvo in pripravljali teren za naskok na oblast. Skupen napad na Poljsko pove vse. Kako bi si glavna igralca razdelila Evropo si lahko predstavljamo. Še dobro, da so se kasneje vmešali zavezniki predvsem ZDA ker bi drugača sovjetska država segala do Gibraltarja ali pa Nacistična do Urala.
    Nasi komunisti so namensko in zavestno, zaradi fanatične ideologije izdali Slovenski narod. Njihovi interesi so bili daleč od želja naroda predvsem pa v nasprotju z zahtevami naših prednikov v programu Zedinjena Slovenija.
    Zloraba NOB za prevzem oblasti in kruta eliminaciji vseh drugače mislečih, še posebno tisti, ki so se borili v okviru NOB je bistveno hujša izdaja kot neprimerna kolaboracija z okupatorjem, še posebej, če imamo v vidu, da je ob nemški okupaciji obstajala še skrita zahrbtna okupacija.
    Kdo naj se spravi. Naj se spravimo zato, da bodo nekateri imeli lepšo preteklost, kot povzame Ula.

  13. Bog vidi v srce, tudi v srca nasih prednikov. Tisti ki so delali dela usmiljenja bodo prejeli večni Venec, tisti pa ki s figo v zepu, z nepokesanim hinavstvom in krivicami pa vecno p… Tak je Božji red. Verjamem da bodo v Nebesih eni in drugi, a ne vsi. In nobeno sodišče ne bo imeli vpliva na to. Razen v peklu.

  14. » In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« /Jn 8,32/

    Odlično razmišljanje oz. refleksija g. dr. Žige Turka na Izjavo SAZU o SPRAVI!

    V spodnjih komentarjih lahko zasledimo nekatere zelo dobre komentarje, a hkrati tudi take, ki pomešanje vse možne pojme o t.i. ‘osvoboditvi’, revoluciji in navsezadnje tudi o sami spravi in, ki so jih komentirali neki »zgodinarski avanturisti« z osnovnošolskim znanjem tistega predmeta, ki smo mu rekli celo »Zgodovina« v resnici pa so bili neki čisto navadni »komunistični pamfleti« za pranje možganov /brainwashing/ že osnovnošolcev in kasneje tudi celo srednješolcev, pa celo do same Univerze s študijem Zgodovine, kje so oz. še vedno predavajo profesorji s t.i. »natakarskim sindromom«, torej, kar naroči ‘gospodar – diktator, Partija ali CK, mu takoj ustrežljivo prinesejo na mizo.

    Prvi največji poskus prikazati dejansko zgodovino / na pristnih dokumentih, arhivih, video-posnetkih in pričevanjih tako žrtev kot tudi »rabljev«, je bil narejen izjemno zgodovinsko pričevalen film iz leta 2008, ki je bil tudi sofinanciran celo s strani EU /očitno je bila EU takrat veliko »bolj pri sebi« kot je denes/, z naslovom: The Soviet Story:

    https://www.youtube.com/watch?v=v7IrB_6mX4k

    Čeprav film zajema celostno zgodovinsko sliko takratne skoraj cele Evrope, pa ga lahko skoraj s kirurško natančnostjo preslikamo tudi v čas bivše komunistične Juge ali t.i. SFRJ na čelu z diktatorjem Brozom Titom-Stalinovem zvestem učencem. In kam oz. na »katero odlično mesto« se je uvrstil ta Mass murder:

    https://www.finance.si/192580/Tito-med-najvecjimi-morilci?cctest&

    Kolikor je znano je ta film predvajala naša javna RTV hiša samo 1x!; in sicer kmalu po tistem ko je bil sproduciran (torej l. 2008) in še takrat v poznih večernih urah delavnika, pozneje pa nič več! In zakaj potem nič več? To je seveda samo retorično vprašanje. Samo poglejmo, kdo so bili pri nas od l. 2008 pa do »včeraj« skoraj nepretrgoma na oblasti: Kdo že?:

    https://www.youtube.com/watch?v=0U9yEPh5k8g

Komentiraj