Zobec ocenjuje, da je novela "lex Jaklič" nepotrebna in usmerjena na enega samega sodnika

Državni zbor je z 49 glasovi za in 22 proti sprejel novelo zakona o ustavnem sodišču. Kot poročajo mediji ta sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je ob opravljanju sodniške funkcije opravljal raziskovalno delo kot samostojni podjetnik, in ureja postopke glede nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.

Spomnimo, zgodba se je pričela aprila 2024, ko je Reporter poročal o tem, da je imel ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v času opravljanja svoje funkcije registriran tudi status samostojnega podjetnika. Navedli so, da je imel do konca marca 2024 registriran »Visokošolski sodelavec Klemen Jaklič, s. p.«, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. »Obstaja verjetnost, da je deloval na eni od fakultet, natančneje na Fakulteti za poslovne vede,« so še dodali. Jaklič je v svojem odzivu zatrdil, da je prek s. p. opravljal le dela, ki mu jih dovoljuje zakon o ustavnem sodišču. 16. člen namreč pravi, da funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v organih političnih strank in v organih sindikatov, z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih in pri nosilcih javnih pooblastil, s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug, z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti – razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.

Kmalu za Reporterjem se je oglasila tudi Mladina, ki je zapisala, da Zakon o ustavnem sodišču določa, da so ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko 20-odstotno dopolnilno zaposleni za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. »Za to potrebujejo soglasje predsednika ustavnega sodišča, ki ga ima v tem mandatu šest sodnic in sodnikov, med njimi pa Jakliča ne najdemo,« so dopisali. Jaklič je za Planet zagotovil, da zakon zahteva soglasje predsednice ali predsednika ustavnega sodišča zgolj za dopolnilno delovno razmerje. Soglasje se ne zahteva za prej naštete vrste akademskega dela. Povedal je še, da vsi ustavni sodniki, razen morda enega, opravljajo še akademsko delo, pri čemer večina dela v večjem obsegu kot on. Popoldanski s.p. je zaprl predvsem zaradi tega, ker mu je delal previsoke stroške.

Teme se je lotil tudi portal Necenzurirano. »Gre za oportunistični tip dela, kjer natančne naloge in opravila niso znana vnaprej, niti nad njimi ni možnega nobenega nadzora. Vse to pomeni, da Klemnu Jakliču ne moremo več zaupati,« je zapisal nekdo pod psevdonimom Ford Perfect (nekateri poznavalci zatrjujejo, da gre za Vesno Vuković). V članku so med drugim tudi zapisali, da se Jaklič izgovarja, da zakon te možnosti ne prepoveduje. »Res je, zakon te možnosti ne prepoveduje. A temu je tako zato, ker nihče ni niti pomislil, da bi si kdo kaj privoščil kaj takega,« so dodali.

Omenjenim medijem se je pridružila še predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je takrat v zanosu napovedala, da bo zadevo predala protikorupcijski komisiji in dejala, da pričakuje Jakličev odstop z mesta ustavnega sodnika, če bi se izkazalo, da očitki držijo. KPK je nato prijavo zoper Jakliča odstopila državnemu zboru, medtem ko je mandatno-volilna komisija menila, da je za to pristojna KPK. V KPK pa so ob tem še navedli, da postopek lahko uvedejo zgolj v primeru, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen. »Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, Komisija, tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve, ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti,« so maja 2024 zapisali v izjavi za javnost. Junija 2024 je nato prišlo do preobrata, KPK je zaradi neporočanja o svojem statusu samostojnega podjetnika zoper Jakliča uvedla prekrškovni postopek. »Zakon o ustavnem sodišču ureja specialno ureditev glede prepovedi članstva, saj v tretji alineji prvega odstavka 16. člena izrecno prepoveduje članstvo ustavnih sodnikov v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug. Ne ureja pa izrecno članstva v organih vodenja in nadzora »drugih oseb javnega in zasebnega prava«, med katere po razlagi KPK glede 27. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sodi tudi prepoved članstva v obliki samostojnega podjetnika, kar pomeni, da ima KPK določeno pristojnost ocenjevanja tudi glede delovanja v obliki samostojnega podjetnika,« so za Delo na ministrstvu za pravosodje pojasnili svoje nezavezujoče tolmačenje pristojnosti in vprašanj, ki jih je KPK poslalo ministrstvu. Na ministrstvu so ob tem še ugotovili, da Zakon o ustavnem sodišču izrecno ne ureja pristojnega organa in postopka za ugotavljanje kršitve prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti in ugotavljanja prenehanja funkcije ustavnega sodnika. Napovedali so, da bodo predlagali ustrezne spremembe glede procesne ureditve in predpisane sankcije v primeru kršitev.

Izjava za javnost 👇 pic.twitter.com/9DIuj03wiT

— Klemen Jaklič (@kjaklic) June 20, 2024

Jaklič je v odzivu odgovoril, da določba, ki so jo na KPK uporabili v njegovem primeru, ni relevantna. »Določba o prepovedi poslovanja iz 1. odstavka 35. člena ZIntPK oziroma prekrškovni postopek, ki iz nje sledi, za moj primer ni relevantna. Nanaša se namreč na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve,« je zapisal in ponovil, da je imel registrirano dejavnost izključno za izvajanje »visokošolskega izobraževanja«, ki pa se po ureditvi ki velja v RS, lahko izvaja izključno zgolj na akreditiranih visokošolskih zavodih in na nobenem drugem subjektu. »Zato dolžnost poročanja o zaprtju s. p., ki je registriran izključno zgolj za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, sploh ni predmet določbe dolžnosti poročanja Ustavnemu sodišču oz. prepovedi poslovanja Ustavnega sodišča s funkcionarjem na tem področju,« je med drugim še dodal in poudaril, da če KPK vodi postopek prekrška na pravni podlagi, ki je tako neupoštevna, si je to mogoče razložiti zgolj z eksplozijo javno izraženega pritiska visokih političnih funkcionarjev.

Predlog novele zakona je vložila predsednica DZ

Sprememb, ki so jih napovedali na pravosodnem ministrstvu, se je lotila kar predsednica državnega zbora – oktobra 2024 je vložila predlog novele zakona o ustavnem sodišču. Pojasnila je, da je potrebna prilagoditev zakona o ustavnem sodišču, ki bo enotno uredila področje nezdružljivosti funkcij skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter s tem za ustavne sodnike in sodnice vzpostavila enaka merila, kot veljajo za druge javne funkcionarje. Pojasnila je tudi, da je glavni namen novele, da določi organ, ki bo jasno pristojen za ugotavljanje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika. V noveli zakona so za to predvideli KPK. Predsednica DZ je zatrdila, da je besedilo uskladila z ministrstvom za pravosodje in tudi s koalicijo.

Poslanec SDS Andrej Poglajen je februarja letos v oddaji 24ur zvečer spomnil, da se je predsednica DZ vmes premislila, kaj točno naj bi Jaklič sploh kršil – nazadnje je zatrdila, da je kršil določen člen zakona o visokem šolstvu, ni pa povedala katerega. Pokazal je tudi mnenje Ustavnega sodišča, v katerem so zapisali, da je US zadržano do predlaganega zakona. Zakon, ki mu nasprotuje že zakonodajno-pravna služba (ZPS), ima zelo slabo popotnico,« je citiral besede predsednice DZ. »Predlog po oceni ZPS ne spoštuje načel pravne države in je sporen s procesno-pravnega vidika, z vidika načela enakega varstva pravic, z vidika enakosti pred zakonom, z materialno-pravnega vidika, je v začetku februarja navedla predstavnica ZPS – o čemer smo poročali tudi v našem mediju. Nataša Voršič je naštela še vrsto drugih pomanjkljivosti, vendar pa je predsednica DZ vztrajala pri svojem. Poglajen je opozoril tudi na to, da je predsednik ustavnega sodišča solastnik ene izmed največjih odvetniških pisarn. Predlagal je, da bi novelo zakona uredili tako, da bi naslavljal vse segmente oz. vse anomalije. V stranki SDS so pozvali k javni predstavitvi mnenj, kar pa je koalicija na glasovanju povozila. »Ta zakon je pot, ki jo je Gibanje Svoboda izbrala za kaznovanje gospoda Jakliča,« je ocenil Poglajen, ki je novelo zakona poimenoval »lex Jaklič«.

Državni zbor je z 49 glasovi za in 22 proti sprejel novelo zakona o ustavnem sodišču

Urška Klakočar Zupančič je zatrdila, da takšen predlog doslej ni bil potreben, saj v 30 letih nobenemu ustavnemu sodniku ni prišlo na misel, da bi ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika opravljal katerokoli dodatno dejavnost kot samostojni podjetnik, saj je ta oblika namenjena pridobitni dejavnosti. Po njenih besedah so njen prvotni predlog dopolnili na odboru za pravosodje. Dejala je še, da Jakliča sicer ne bodo doletele nobene sankcije, cilj novele pa je preprečiti, da bi se tovrstna dejanja v prihodnosti ponovila. Sprejeta novela tako določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa vsakokratni zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije. Predsednica DZ je pojasnila, da je s tem področje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika poenoteno s področjem nezdružljivosti ostalih funkcionarjev. Novela zakona tudi določa, da mora ustavni sodnik o sprejemu članstva ali dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg svoje funkcije, obvestiti predsednika ustavnega sodišča, ta pa potem odloči, ali sta dejavnost oziroma članstvo združljiva s funkcijo ustavnega sodnika. Zoper sklep predsednika ustavnega sodišča ima ustavni sodnik pravico do pritožbe, o kateri odloča plenum ustavnih sodnikov. V stranki SDS so predlagali dopolnilo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi, vendar pa ga je poslanska večina danes zavrnila.

Zobec: Novela je nepotrebna, pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo je praviloma pridobitno

V stranki SDS menijo, da novela izkazuje nespoštovanje do ustavnega reda in delitve oblasti, v stranki NSi pa menijo, da ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialno pravnega in procesnopravnega vidika, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Po besedah Anžeta Logarja so zakonski predlogi »ad personam« nekaj, česar bi se morali v DZ izogibati, saj se na ta način ruši nepristranskost organa. »Novela je očitno usmerjena na enega samega sodnika, ki je s svojimi ločenimi mnenji trn v peti vladajoče koalicije,« je ocenil nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, ki meni, da je novela sama po sebi pravzaprav nepotrebna, saj je pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo praviloma pridobitno. »In kolikor vem, smo se vsi dosedanji sodniki v večji ali manjši meri s tem ukvarjali - in za to prejemali plačilo,« je Zobec pripomnil, da so pač bili »pridobitni«. To, ali se tako delo opravlja v pravnoorganizacjjski obliki s.p. po njegovi oceni niti ni tako pomembno. »Bistveno je, da je dejavnost omejena na pedagoško in znanstveno raziskovalno delo,« je poudaril.  Je pa po Zobčevem mnenju veliko večji problem imetništvo deleža v odvetniški družbi. Res je, da bo sodnik vselej izločen, ko bo v postopku nastopala njegova odvetniška družba. Vendar bosta po njegovih besedah sodnik, ki je družbenik odvetniške družbe in njegova družba v zadevah, ko se na to odvetniško družbo obrne več strank z bistveno enakovrstnim pravnim in dejanskim stanjem in zato enakovrstnim zahtevkom, izločitev izigrala tako, da bosta eno od strank poslala k drugi odvetniški družbi, s katero ima sodnikova odvetniška družba tihi dogovor o medsebojne sodelovanju. In bo potem ta odvetniška družba s to stranko zadevo pripeljala do Ustavenga sodišča, kjer se sodnik, ki je družbenik odvetniške družbe ne bo izločil - ne bo, ker ima pred seboj zadevo, v kateri ne zastopa njegova odvetniška družba (prej omenjeni tihi dogovor bo seveda zamolčal). Sodnik, ki ima delež v odvetniški družbi bo tako sodeloval pri ustvarjanju precedensa, ki bo imel ugodne učinke za vse stranke, ki jih zastopa njegova odvetniška družba. Če se bo potem kateri od teh primerov kljub temu znašel pred US, se bo izločil. “Ampak jasno je, da bodo ostali sodniki (če se to ne bo zgodilo že na nižjih stopnjah sojenja - in najbrž se bo), odločili v skladu s precedensom, ki ga je sooblikoval sodnik, ki je družbenik v odvetniški družbi,” je Zobec dejal, da je v praksi zaznal kar nekaj takih primerov izigravanja pravice do nepristranskega sodnika.