Žigo Turka odnesle podnebne spremembe. Siol ne bo več »vznemirjal in povzročal zgražanja v javnosti«

Zajem slike: Siol.net
Profesor dr. Žiga Turk ni več kolumnist portala Siol.net. Tudi on je te dni dočakal svoj sodni dan, ki je bil, roko na srce, po lanskem prevzemu izdajatelja Siola TSmedia s strani Golobovih ljudi, neizbežen.

Naravna ujma, za katero vzrok je premalo zagreto in nedvoumno pripisal katastrofičnim posledicam podnebnih sprememb, oziroma si je drznil celo omeniti dejstvo, da je človeških žrtev ekstremnega vremena čedalje manj, je bila priročen izgovor, da urednik Mihael Šuštaršič s Turkom prekine sodelovanje. »Lej ... še enkrat: it's over ... tudi zaradi njegovega odnosa do mene,« je svojo odločitev anonimnemu kritiku Turkovega pisanja na Twitterju pojasnil urednik, pri čemer, če ga gre prav razumeti, naj bi presodil Turkov spodnji tvit, v katerem opozarja, da s teksti pod slikami, vstavljenimi v njegov članek (ki so napeljevali na nasprotne zaključke od Žigovega sporočila), nima nič.



Pustimo ob strani bizarnost, da se odgovorni urednik resnega medija na Twitterju anonimnim kritikom kolumne opravičujoče distancira od njene objave in njihovo »slo po krvi« poteši z glavo svojega kolumnista. Raje poglejmo, kaj tako bogokletnega je Turk v njej zapisal.

Žiga Turk: Sodni dan?


Žiga Turk začne z ugotovitvijo, da nam vreme letos ne prizanaša, da ob tem ljudje trpijo, in izrazi hvaležnost akterjem, ki ljudem v nesreči pomagajo.

V nadaljevanju odpre vprašanje krivde: »Je kriv referendum o vodah? Je kriva politika? Je kriv pohlep? Kapitalizem? Po neki raziskavi Episcentra večina meni, da smo za neurja »krivi ljudje«. Zahodni pokrščanski človek je na splošno rad česa kriv: suženjstva, lakote v Afriki ali pa "podnebne krize".«

Po tem, ko naniza nekaj zgodovinskih primerov iskanja krivcev za podnebne spremembe, denimo poznosrednjeveške ohladitve, ki so jo nekateri pripisali »grešnosti ljudi«, zapiše, da danes nekateri ugotavljajo, da »grešni človek povzroča slabo vreme, da je potrebno ukrepati in bodo potrebne žrtve«.

Žiga Turk: »Opogumljeni s slavo Grete Thunberg Mladi za podnebno pravičnost podnebja ne izboljšujejo s solzami bolečine, ampak s solzami strahu in jeze. Da če ne bomo ukrepali, bodo posledice katastrofalne. Ženske, ki se jim zdi napredno, da nimajo otrok (ker jih moški tudi nimajo), so našle izgovor, da jih ne bodo imele in se bodo tako borile proti podnebnim spremembam. Jih bodo imeli pa kje drugje. Otroke.«


In tako so katastrofisti, nadaljuje Turk, tudi znali povedati, da so letos v Sloveniji podnebne spremembe povzročile prve žrtve. A hude ure od nekdaj povzročajo žrtve, nadalje opozarja Turk in dodaja, da jih je zadnja leta kvečjemu manj. »Globalna statistika je jasna − zaradi ekstremnega vremena je človeških žrtev čedalje manj. Ker smo čedalje bogatejši.«

Okoli podnebnih sprememb Turk nato navaja »leve in desne zablode«. Levici očita nespametne ukrepe: »Nespametno pa je zaradi tega opustiti razvojni model, ki dviga standard ljudi in odpravlja revščino. Nespametno je ukinjati kapitalizem, ki edini lahko kreira bogastvo, ki je potrebno za prilagajanje spremembam in ustvarjanje inovacij za čistejše tehnologije.«

Skeptičnemu delu desnice pa polaga na srce, da so lažne vse mogoče za lase privlečene teorije, od tega, da ni segrevanja, da je bilo pred x00.000 leti topleje, pa do tega, da segrevanje z dejavnostjo ljudi nima nič.

Za vremensko katastrofo, ki smo ji priča, tako po Turkovo nihče ni kriv, temveč smo imeli pač smolo. Lahko pa vsak kaj naredi: od tega, da nasade pokrije s protitočnimi mrežami in zgradi nadstrešek za avto, do tega, da izbere politike, ki se s problemom praktično soočajo zdaj in ne ukazujejo pregrešno dragih omejitev, ki bodo »nekaj malega ohladile planet čez 50 ali 100 let«.

Avtor še razglasi, da ni zanikovalec globalnega segrevanja. Je pa zanikovalec podobnega katastrofizma in podnebnega prevrevanja, kot nas poskušajo prestrašiti. »Spremembe so, problem je, ni pa nerešljiv. Nič ne kaže, da ne bi na planetu v prihodnje še več ljudi še boljše živelo.«
Siol izgublja predzadnjega kolumnista, ki si je drznil razmišljati drugače. In to nikakor ne zaradi »podnebne kolumne«. Ta ujma je za Turkovo odslovitev zgolj priročen izgovor.

Udarci po avtorju in uredniku na Twitterju


Na Siolu so Turkovo kolumno najprej naslovili takole. (zajem slike Siol.net, vir, Twitter)
Na Siolu so Turkovo kolumno najprej naslovili takole. (zajem slike Siol.net, vir, Twitter)


Zaradi tovrstnega razmišljanja je bil na Twitterju napada deležen tako Žiga Turk sam kot tudi portal Siol oz. njegov urednik. »Šušteršič hoče biti všečen vsem in se ne znebi takihle kolumnistov..ampak, očitno se nekateri niso nič naučili v času JJ vlade.« je napisal nek anonimnež. Tviteraš Tadej Štrok pa:»Kaj je bolj strupenega od zanikanja podnebnih sprememb? Podnebno relativiziranje. Siol, Šuštaršič in ostali mediji, ki propagirate te šarlatane – tudi vas bo sodila zgodovina.« Itd.



Urednik Siola Šuštaršič se je pred tviteraši branil, češ da s kolumno nima nič, da to ni ne njegov ne Siolov tekst. In da ne rabi »braniti« ne teksta ne avtorja ne njegove "pravice", da objavlja kolumne na Siolu. Potem ko kritike na njegov račun, češ da je kot odgovorni urednik Siola vseeno dopustil objavo kolumne, niso pojenjale, je dal vedeti, da je Žigo Turka odslovil kot Siolovega kolumnista. Čemu, je na kritiko znanega zdravnika odgovoril:


Glavno, da lahko izvemo vse o golih fotografijah Schumacherjeve žene (Ralfove)


Kljub temu, da smo Turkovi kolumni namenili toliko prostora, se v polemiko o njeni vsebini ne bomo spuščali. To bi namreč zameglilo bistvo, ki je v tem, da Siol izgublja predzadnjega kolumnista, ki si je drznil razmišljati drugače. In bodite prepričani, da nikakor ne zaradi »podnebne kolumne«. Ta ujma je za Turkovo odslovitev zgolj priročen izgovor.
Kaj novega, svežega, v običajnem levičarskem diskurzu ne že stokrat prežvečenega, vam recimo lahko pove bivša političarka Majda Širca?!?

V času od prevzema so na Siol pripeljali kup novih kolumnistov, ki pa k širini in raznolikosti javnega diskurza kaj dosti ne prispevajo. Kaj novega, svežega, v običajnem levičarskem diskurzu ne že stokrat prežvečenega, vam recimo lahko pove bivša političarka Majda Širca?!? Edini, ki v vse bolj monotoni izbor še vnaša nekaj širine, je ekonomist dr. Janez Šušteršič. Kako pogosto in kako dolgo še, je vprašanje na mestu vsaj toliko, kot je bilo pri dr. Žigi Turku.

Siol se pač vse od Golobovega prevzema utaplja v sivini povprečnosti njemu podobne spletne konkurence. Namesto da bi primat držali z originalnostjo, drugačnostjo, ideološko in mnenjsko raznolikostjo, ki je med osrednjimi visoko proračunskimi spletnimi portali tako manjka, se nad gladino javne pozornosti skušajo obdržati s slaboumnimi trači spodnjega tipa:



Vsej njihovi omejenosti navkljub povsem verjamem, da se prodajajo bolje od Majde Širca.

Siol ne bo več »vznemirjal in povzročal zgražanja v javnosti«


Kakorkoli že, scenarij, ki smo mu priča, smo predvideli že lanskega oktobra (Svoboda po Golobovo: Prišli so po Siol. Bi se morali ustrašiti?), zato nas niti ne preseneča. Še posebej ne po dobrem letu Golobove oblasti, ko je iz prakse jasno, da si aktualna leva oblast demokracijo predstavlja kot »spoštljivo enoumje«, kjer ni prostora za tiste, ki bi z drugačnimi mnenji »vznemirjali in povzročali zgražanje v javnosti«.

Tudi na Siolu ga v prihodnje več ne bo. Prostor za to pa do nadaljnjega ostaja na Domovini. In zato je povabilo že dostavljeno in vrata Žigi Turku na stežaj odprta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15