Zdravstvo: Prioriteta vlade, ki tone vse globlje

Poslanska razprava o perečih razmerah v zdravstvu oziroma odgovori predsednika vlade Roberta Goloba na to temo so postregli z vztrajanjem dveh polov politike na različnih bregovih. Medtem ko opozicija opozarja, da zdravstvo še naprej tone, in to kljub smelim obljubam vlade z začetka mandata, Golob zagotavlja, da je prav zdravstvo še vedno njihova prioriteta. A kako bo vlada zdravstvo reformirala brez sodelovanja zdravniške stroke?

Lahkotnost obljub

30 dni do specialista. Neskončne čakalne dobe so rak rana naše družbe. Tako samozavestno je slabe tri tedne pred volitvami leta 2022 napovedovala tedanja predsednica danes koalicijske SD, Tanja Fajon.

Socialno pravična država temelji na zdravstvenem sistemu, ki mora biti dostopen vsakomur ne glede na njegov socialni položaj. Zdravstvena reforma bo udejanjena leta 2024 in bo lahko vzdržala naslednjih 20 let. K snovanju načrta so povabljeni zdravniki, medicinske sestre, najboljši pravniki in ekonomisti. Besede, ki jih je ob izvolitvi za predsednika vlade v državnem zboru izrekel Robert Golob, se po nekaj manj kot treh letih berejo kot slaba šala.

Na stotisoče čakajočih

Zdravstveni sistem še zdaleč ni dostopen vsakomur. Brez osebnega zdravnika je vsaj 130.000 ljudi, v čakalnih vrstah jih je preko 315.000. Zdravstvena reforma v letu 2024 ni bila udejanjena (razen če k temu štejemo preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja). Zdravniki k snovanju načrta niso bili povabljeni. Nasprotno, novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravnikom krni možnosti dela pri zasebnikih, je bila pripravljena brez sodelovanja zdravstvene stroke.

Tudi sicer zdravniške organizacije zakonodaji, ki naj bi predstavljala reformni ukrep, nasprotujejo, saj ne prinaša ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in stabilizacije že tako obremenjenega sistema. Nasprotno – mnoge lahko spodbudi k zapuščanju javnih zavodov. Tudi omiljeno različico predloga, ki jo je januarja sprejela vlada in ga je državni zbor ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo, je zdravniški sindikat Fides ocenil kot potiskanje zdravstva v brezno.

Zdravniške organizacije zakonodaji, ki naj bi predstavljala reformni ukrep, nasprotujejo,

Še ena izmed zgodb iz kategorije »papir vse prenese«, pa so čakalne vrste. Prvi zdravstveni minister Golobove vlade je v začetku mandata ob sprejemanju interventnega zakona smelo napovedoval, da pričakuje skrajšanje čakalnih vrst za polovico. Po slabih treh letih je učinek boren, na kar je na današnji seji opozorila poslanka NSi Iva Dimic.

Število čakajočih v slovenskem zdravstvenem sistemu se namreč še naprej povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je 19. februarja na diagnostične postopke, prve preglede in terapevtske postopke z napotnicami zelo hitro, hitro in redno skupaj čakalo 316.298 oseb.

»Predstavljajte si, da vašega otroka boli trebuh, sumite vnetje slepiča, peljete ga na urgenco v Celje. V bolnišnici ni dežurnega radiologa, da bi lahko opravil ultrazvočno preiskavo in potrdil diagnozo, zato vam rečejo, da otroka odpeljite na preiskavo drugam, v Maribor. V tem primeru, ki se je dejansko zgodil, se je primer končal srečno in otrok ni potreboval nujne kirurške oskrbe. Toda. kaj pa, če bi jo,« je na seji opomnila Iva Dimic.

Izgubljene obljube

Opomnila je na neučinkovito organizacijo javnega zdravstva. Premier je obljubljal zdravstveno reformo in univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev. »In kaj smo dobili od tega? Na vrat na nos ste ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ker so zavarovalnice napovedale zvišanje premije. Ampak tudi zdaj, ko obvezni zdravstveni prispevek pobira ZZZS, se je ta s 1. marcem zvišal na 37,17 evra,« je Goloba spomnila poslanka.

Kljub temu, da za zdravstvo vsak državljan plačuje 400 evrov, ne pride pravočasno na vrsto – na operacijo kolena denimo čaka kar dve leti, je ponazorila. »Kje se je v vseh teh milijonih izgubila obljuba o pravočasnem dostopu do zdravnika,« je vprašala poslanka NSi.

Bo nova zakonodaja res motivirala zdravnike?

Premier pa, da od obljube, da bo zdravstvo ključna prioriteta te vlade, ne bežijo: »Ravno obratno.« Spomnil je, da je ravno v tem času na pristojnem parlamentarnem odboru zakonodaja, ki pomeni velik del zdravstvene reforme. »Vsi naši ukrepi gredo v to, da bomo krepili javni zdravstveni sistem,« se je ponavljal Golob, ki je prepričan, da Sloveniji ta sistem marsikdo zavida.

Aktualno stanje je po mnenju predsednika vlade posledica tega, da 30 let nihče ni posegel v sistem na način, ki bi krepil javni zdravstveni sistem. V preteklosti se je sistem preko privatnih interesov izčrpaval, je povedal.

Zakonodajne spremembe, ki jih izvajajo, pravi Golob, so namenjene temu, da bodo zdravnikom omogočili delo znotraj javnega zdravstvenega sistema. »Če bodo želeli; še več, predvsem pa da bodo za to ustrezno nagrajeni in motivirani.«

No ja, ni pa Golob podal odgovorov na vse bolj glasna opozorila zdravniške stroke, da bo predvidena zakonodaja pomenila odhod zlasti izkušenejših zdravnikov med zasebnike in v tujino. In da bo z njim vlada dosegla ravno nasprotno od želenega – torej slabitev javne in krepitev zasebne mreže. Kar se marsikje že dogaja.

Golob ni podal odgovorov na vse bolj glasna opozorila zdravniške stroke, da bo predvidena zakonodaja pomenila odhod zlasti izkušenejših zdravnikov med zasebnike in v tujino.